ponedeljek, 28. avgust 2017

183. dan: Služba in delo - Izobrazba

Pridno se uči, saj z diplomo imaš več možnosti, da dobiš dobro službo. Ok, ok, se bom učila, zelo učila. Itak. Zabluzila fax, konec z diplomo. Panika. Kaj sedaj? Najdi službo. Kako? Ne morem, sram me je, ker ljudje okoli mene vedo, da sem študirala, sedaj pa ne morem iskati službe samo za srednješolsko izobrazbo, to je sramota zame.
Ja, in ta sramota je trajala v moji glavi 4 leta in pol in še vedno traja. Naredila sem že velik preskok, vendar še vedno, kaj bodo ljudje, ki me poznajo rekli.



Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da me bodo ljudje obsojali, ker sem študirala na univerzi, iščem pa delo za srednješolsko izobrazbo. Ko se zavem, da verjamem, da me bodo ljudje obsojali, ker sem študirala, iščem pa delo za srednješolsko izobrazbo, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to obsojanje samo v moji glavi, ker se obsojam sama sebe, ker sem želela dokončati študij, vendar sem bila prelena za to. Zavezujem se, da se ne obsojam, ker nisem dokončala študija, ker ljudje okoli mene ne vedo tega, iščem delo, ker ga potrebujem, ne pa da bi jim dokazovala kaj vem in znam.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da me bodo ljudje spraševali, zakaj iščem zaposlitev samo za srednješolsko izobrazbo, čeprav sem študirala. Ko se zavem, da verjamem, da me bodo ljudje spraševali, zakaj iščem zaposlitev samo za srednješolsko izobrazbo, čeprav sem študirala, se ustavim in diham. Zavedam se, da nisem edina, ki nisem dokončala študija in čeprav ga nisem dokončala, mi ne bo nihče tega očital, ker ljudi to sploh ne zanima. Zavezujem se, da se končno zavem, da nisem edini človek, ki ni dokončal študija in se ne obremenjujem s tem na način, ki mi škodi, saj nikogar v okolici ne zanima kaj sem po izobrazbi.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati, da me bodo bodoči delodajalci gledali čudno, ker imam v življenjepisu napisano, da imam nedokončan študij. Ko se zavem, da se bojim, da me bodo bodoči delodajalci gledali čudno, ker imam v življenjepisu napisano, da imam nedokončan študij, se ustavim in diham. Zavedam se, da delodajalce zanima samo dejanska izobrazba in če potrebujejo nekoga s srednješolsko izobrazbo imam zaradi napisa o nedokončanosti študija večjo možnost zaposlitve, kot če bi imela visoko izobrazbo, ki mi nikjer ne bi prišla prav. Zavezujem se, da se zavedam, da imam poklic, sem sposobna in se hitro učim in prilagajam, vse drugo se bom naučila na delovnem mestu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se omejevati s prepričanjem, da je nedokončan študij nekaj slabega in sem zato se bala napredovati. Ko se zavem, da se omejujem s prepričanjem, da je nedokončan študij nekaj slabega in se zato bojim napredovati, se ustavim in diham. Zavedam se, da če ne bi imela v glavi prepričanja, da je to, da nisem dokončala študija nekaj slabega in kaj bodo glede tega rekli drugi, me omejevalo v vsakdanjem življenju, ker sem se trudila delati kot samozaposlena, čeprav mi ni šlo, prošnjo za delo pa me je bilo strah poslati. Zavezujem se, da se ne omejujem v stvareh, ki bi mi lahko pomagale v napredovanju v življenju, sem odprta za nove stvari, se ne bojim stopiti stopnico nižje in tako vzeti "zagon" za vse v življenju, storim stvari, ki se jih bojim, če vem, da mi lahko koristijo in se ne obremenjujem s stvarmi, ki me omejujejo v moji glavi, ker te stvari je najtežje preseči.

Ni komentarjev:

Objavite komentar