sreda, 18. februar 2015

54. dan: Pomen dotika

Vsi smo oblečeni, nekateri nosimo tudi nakit, ali kakšne drugačne dodatke. Vse to se stalno dotika naše kože. Najprej smo mogoče slabe volje, ker nismo navajeni na določeno stvar, vendar se kmalu navadimo nanjo. Vendar kaj se zgodi, ko zgubimo, odstranimo ali slečemo stvar? Dobimo občutek, da nekaj manjka. Ta nekaj pa je dotik. Ne, ni potrebno, da dobimo dotik tako, da nas se nihče dotakne, tudi stvari se nas dotikajo in tudi te stvari imajo lahko velik pomen.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila občutiti praznino, ker sem dala dol obesek na vrvici, ki sem ga nosila zadnja dva meseca. Ko se zavem, da občutim praznino, ker sem dala dol obesek na vrvici, ki sem ga nosila zadnja dva meseca, se ustavim in diham. Zavedam se, da je moč želje po dotiku velika, prav takšna pa je tudi moč navade. Ko nosiš neko stvar dalj časa, se navadiš nanjo in potem če to odstraniš se moraš ponovno navaditi na novo stanje, vmes pa vlada praznina. Zavezujem se, da se na praznino navadim v najkrajšem možnem času.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila igrati se s plastično travico katero božam, da se umirim in sprostim. Ko se zavem, da se igram s plastično travico katero božam, da se umirim in sprostim, se ustavim in diham. Zavedam se, da tudi to je tisti tako meni potreben dotik, ki ga potrebujem. Plastično okrasno travico sem dobila kot darilo in jo imam na dosegu roke in večkrat sežem po njej in se poizkušam sprostiti z božanjem le-te. Zavezujem se, da zmanjšujem dotike, saj jih imam tako ali tako že dovolj, saj tudi obleke se me dotikajo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila željo po dotiku s sočlovekom zamenjati z dotikom po stvari, namesto da se soočim s problemom in ga osvestim. Ko se zavem, da željo po dotiku s sočlovekum sem zamenjala z dotikom po stvari, namesto da se soočim s problemom in ga osvestim, se ustavim in diham. Zavedam se, da pri samem dotiku ni nič spornega, ampak je prevelika želja in potreba po fizičnem dotiku sporna, saj čeprav se ne objemaš s sočlovekom ali s stvarjo, se vseeno dotikaš ozioma se obleka dotika kože in tudi to so dotiki, dolgotrajni in močni in pomembni. Zavezujem se, da zmanjšujem število zunanjih dotikov, saj jih imam že veliko.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila stegniti roko ko grem poleg žive meje, da me listki žive meje božajo po prstih, vendar to delam podzavestno in se ne zavedam da je tudi to pravi in pristni dotik. Ko se zavem da stegnem roko ko grem poleg žive mene, da me listki žive meje božajo po prstih, vendar to delam podzavestno in se ne zavedam, da je tudi to pravi in pristni dotik, se ustavim in diham. Zavedam se, da veliko dotikov ljudje ne jemljemo kot dotik, veliko dotikov ne čutimo, ne občutimo, se jih ne zavedamo, čepav smo vedno in povsod obdani z njimi. Zavezujem se, da sem bolj pozorna na vsakršne dotike.

Ni komentarjev:

Objavite komentar