četrtek, 8. januar 2015

16. dan: Razmišljanja

Verjetno boste rekli, da vas branje ne zanima, ker vse veste. Žal se ne strinjam s tem, zato vam priporočam, da preberete do konca. 

V oktobru sem pričela delat. Ker sem bila brez kondicije, me je vse bolelo, delala sem počasi, no saj še vedno nisem ekspresna, ampak je velika razlika od takrat. Ko se mi ni dalo več, sem postala potrta in večkrat so me od vsega hudega objele solze. Ja, bili so težki dnevi, ko sem bila večinoma sama v nekem prostoru brez okenj in sončne svetlobe. Ko sem bila tako sama sem zašla v misli in iskala rešitve na vsa možna vprašanja, ki so se mi porajala. Pogovarjala sem se sama s seboj v mislih. Na začetku decembra sem spoznala nekoga iz Desteni in pričela delat naDIP Lite programu, ki je brezplačen. Po dobrih 14 dnevih dela po programu sem pričela pisati blog. Ko sem spoznala ljudi iz Desteni in sem videla njihove bloge s samoodpuščanjem, sem si rekla, da tega pa jaz ne bom mogla naredit, ker si ne bom verjela, ampak ko sem pričela je šli vse samo naprej in navzgor. No, tudi za vloge sem rekla, da še nisem "zrela", vendar če ne skočiš v vodo ne veš ali znaš plavat. Posnela sem že 2 vloga in ne snemam dnevno ampak vsaj enkrat tedensko. Ta teden ponovno delam in na delu se počutim čisto drug človek. Imam več energije in se tudi smejim, saj smeh ni prepovedan. Nisem več potrta in nimam več potrebe po joku, čeprav sem utrujena. Imam pa še vedno velik problem, ki ga bom morala počasi reševati. Še vedno, ko sem sama rada pozabim na dihanje, čeprav se opominjam in zaidem v misli. Prav to pa je bistvo današnjega pisanja.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila prevečkrat zaiti v um, ter se premalo posvečati dihanju. Vem, da je to izgovor, vendar vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila v mislih razmišljati o mislih, saj je to brezpredmetno in nepotrebno.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila pozabiti na dihanje, ki je zelo pomembno, vendar se ga ljudje premalo zavedamo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ostati v umu, čeprav sem opazila, da sem v njemu, namesto, da si se posvetila dihanju. Ko delaš nekaj ponavljajočega in ti ni treba razmišljati kaj in kako boš naredil, hitro zaidem v um, iz katerega se ne spravim, čeprav bi se morala.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti dihanje kot nekaj samoumevnega. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila pozabiti pravilno dihati, ter iti iz uma s pomočjo dihanja.

Zavezujem se, da ko ugotovim, da sem zašla v um, da se spravim iz uma s pomočjo dihanja in sem bolj pozorna na dihanje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar