Ne vem zakaj, vendar trenutno sem se ustavila pri teh dveh temah. No vem, da jih razčistim, ker me zdaj najbolj motita in mogoče s pomočjo pisanja o tem ozavestim še kaj drugega, globljega. Prvo par besed o vodi. Kot otrok naj bi se zelo rada kopala, vendar vedno manj. Že dolgo časa tudi opažam, da ko se tuširam, in teče voda preko hrbta, da mi ni všeč, ter se slabo počutim. Takega občutka v morju oziroma bazenu nimam. Večji problem je, da voda teče, zato se poizkusim izogniti temu, da voda teče preko hrbta.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predstavljati, da je moj hrbet najpomembnejši del mojega telesa. Ko se zavem, da si predstavljam, da je moj hrbet najpomembnejši del telesa, se ustavim in diham. Zavedam se, da je hrbet zelo pomemben del telesa, vendar nič bolj, kot drugi deli telesa, je pa vsaj moj zelo občutljiv in ker ga ne vidim in se ga ne morem dotakniti ga imam za nekaj več. Zavezujem se, da hrbtu ne pripisujem nobenih drugih lastnosti, kot jih ima v resnici, saj je to dovolj.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila reagirati, ko teče voda preko hrbta. Ko se zavem, da reagiram, ko voda teče preko hrbta, se usavim in diham. Zavedam se, da mora voda teči preko hrbta, če si ga hočem umiti. Obenem nimam večjih problemov, če se hrbta dotakne človek z roko. Če ima človek mrzlo roko, mi celo malo paše in so mi všeč ti dotiki na nek način. Zavezujem se, da ne bom več reagirala ko bo voda tekla preko hrbta.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati o tem, da mi ni všeč, da mi voda teče preko hrbta. Ko se zavem, da razmišljam o tem, da mi ni všeč, da mi voda teče preko hrbta, se ustavim in diham. Zavedam se, da če se želim umiti, da mi mora voda teči preko hrbta. Res si ga težko umiješ, ker se ga težko povsod dotakneš in zdrgneš, vendar včasih je dovolj, da si ga samo spereš z vodo in obrišeš. Zavezujem se, da ne bom več razmišljala kako mi voda teče preko hrbta.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predstavljati, da če se nekaj dogaja za hrbtom, da ne more biti to dobro. Ko se zavem, da si predstavljam, da se nekaj dogaja za mojim hrbtom in to ni dobro, se ustavim in diham. Zavedam se, da je težko, ko si v družbi, da nikomur ne kažeš hrbta, vendar če gledamo v prenesenem pomenu, naj bi bili zahrbtni ljudje slabi, in naj bi počeli slabe stvari. Prav zato ne maram čestitk, ker imam predstavo, da ko mi čestitajo, ter ko se obrnem, da se mi smejijo za hrbtom. Zavezujem se, da ne razmišljam, da so vsi ljudje, ki ti stojijo za hrbtom zahrbtni in zato slabi.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati/predstavljati, da ko ti človek vošči, ter potem ko se obrne, da te opravlja. Ko se zavem, da razmišljam o tem, da ko ti človek vošči, ter potem ko se obrne, da te opravlja, se ustavim in diham. Zavedam se, da ni nujno, da se pogovarjajo o meni in me opravljajo, če mi stojijo za hrbtom. Zavezujem se, da ne razmišljam o tem, da me ljudje, ko mi voščijo in se postavijo za mano ali stran od mene, opravljivci.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predstavljati, da je vse kar se dogaja za hrbtom nekaj slabega in grdega. Ko se zavem, da si predstavljam, da je vse kar se zgodi za hrbtom nekaj slabega in grdega, se ustavim in diham. Zavedam se, da samo v filmih se morilci prikradejo za tabo in te umorijo, to pa se ne dogaja pogosto. Res je hrbet zelo zanimiv telesa, saj ga ne vidiš in tudi težko se ga sam dotakneš, zato imaš občutek, da si najbolj ranljiv takrat, ko se nekaj dogaja za tvojim hrbtom, ko ti je nekaj nevidnega, se ne moreš nečesa dotankiti. Zavezujem se, da si ne predstavljam več, da kar se zgodi za hrbtom, da je slabo in gdo, ter tudi nisi toliko bolj ranjiv, če je kdo za tabo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar