sobota, 24. januar 2015

30. dan: O čem pisati?

Večkrat sem mi je že zgodilo, da nisem vedela o čem pisati, ter sem dobila temo zadnji trenutek. Nazadnje, ko sem druge spraševala za pomoč kaj naj pišem, sem dobila odgovor, da naj pišem o tem, da nimam teme in ne vem o čem pisati. Sedaj sem ugotovila, da je to kar zanimiva tema, pri kateri ne veš kaj bo prinesel konec, ker niti začetka ne veš. V takih primerih, ko ne vem o čem pisati, imam ponavadi preveč tem, ki sem mi zdijo prekratke, premalo vredne ali nevredne omembe, saj so za samoiskren pogled nanje in samoodpuščanje vredne samo teme, kjer je veliko za napisati in predelati, ter so zanimive teme za širši krog bralcev. Vendar temu ni tako. Vsaka misel, ki pride je pomembna, da se jo takoj predela, še bolje je, da ne pride do misli, saj to pomeni, da se nahajaš v umu, kar pa sploh ni dobro. Torej kako naj bom samoiskrena in kakšno samoodpuščanje naj naredim danes? Najbolj temeljito do sedaj, ker imam toliko stvari za predelati samo v tem besedilu, nihče pa še ne ve, kaj se lahko razvije iz tega, ko greš globlje in globje.


Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati, da so nekatere teme manj pomembne od drugih. Ko je potrebno nekaj predelat, je potrebno predelat vse, od A do Ž, ne samo tiste teme, ki jih slepec vidi na daleč, ampak tudi tiste, skrite globoko v meni, za katere sedaj še ne vem da obstajajo. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne predelati sproti vseh tem, ki so mi prišle na misel. Toliko je stvari za predelat, vendar tako malo časa, čeprav si vsak dan vzamem čas, da predelam eno temo javno, ter eno v DIP Lite je to premalo, saj se vsak dan odpre veliko novih tem, jaz pa bi rada na nek način vse predelala javno, kar ni možno. Počasi si bim mogla delat tudi zapiske, kjer si bom delala samoiskrene vpoglede in samoodpuščanja še izven objav v blogu in v DIP Lite. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da bo to dovolj, da v enem dnevu predelam eno temo, saj imam več let časa za napredovanje in samoodpuščanje, vendar časa ni, saj ta leta minejo prehitro in napredovanje se počasi ustavlja in zmanjšuje, če se ne dela sproti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila upati, da mi bo uspelo rešiti vse probleme, če bom predelala en problem na dan, vendar to se ne bo zgodilo, saj trenutno predelujem zelo površno in bom morala kmalu priti na isti problem na drugem nivoju, ki je globlji in pomembnejši. Trenutno so spremembe zelo konkretne, vendar kaj bo, če bom s tem tempom nadaljevala tudi v prihodnje. Vse skupaj se bo ustavilo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati, da so teme, ki so prijetne za pisanje in branje pomembnejše za predelavo javno, vendar je vsaka tema enako pomembna in nas lahko veliko nauči o nas samih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti lena in ne pisati izvem bloga, prav tako pa je tudi to, da nisem našla prave teme izgovor pred lenobo. Da, včasih me premaga lenoba in najraje ne bi nič počela, ter zato iščem izgovore, kateri sploh niso pravi izgovori, ampak več kot to. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati izgovore, da ne naredim kakšne stvari tako, kot bi jo mogla. Za to iskanje je kriva lenoba, pa tudi včasih utrujenost, ki je večinoma zaradi tega, ker se človek nahaja v umu, ne pa zato, ker je fizično utrujen.


Zavezujem se, da sem manj v umu in razmišljam o čem bom pisala, ampak pričnem s pisanjem prve teme, ki mi pride na misel. Prav tako obdelam pri sebi še nekaj drugih tem, ki so pomembne za tisti dan, da jih obdelam, saj je vedno dovolj tem za obdelavo. Tudi izgovorov, da ne naredim nekaj, kar je potrebno narediti ne iščem več.

Ni komentarjev:

Objavite komentar