ponedeljek, 12. januar 2015

20. dan: Cestni pripetljaj

Zjutraj sem tako, kot že velikokrat do sedaj, šla od doma zadnji trenutek. Kot da to ni dovolj, sem imela zamrznjen avto, saj je zvečer snežilo in čez noč zamrznilo. V avto se je moralo skoraj vdreti. Ampak to se je rešilo. Večji problem je nastal, ko sem na poti ugotovila, da nimam telefona (in začuda so me ravno danes rabili). Največji problem pa je bil, ko so se mi sredi avtoceste, tik pred enim izvozom odmrznila vrata in se toliko odprla, da je začelo piskat opozorilo in pričela goret luč za odprta vrata. Še dobro, da imam zemljevid v avtu in vidim, katera vrata so odprta, tako sem vedela, da so sovoznikova. Zavila sem iz prehitevalnega pasu na katerem sem bila na vozni pas, ter se ustavila med izvozom in uvozom, prižgala smernike, zaprla vrata in potem nadaljevala pot. Vendar ni mi bilo vseeno, kot da bi nekaj naredila narobe, sram me je bilo in strah in srce mi je razbijalo in najraje bi se skrila, izginila. Počutila sem se kot nekdo, ki je naredil nekaj zeloo, zeloo narobe, čeprav sem naredila vse, da sem varno zaprla vrata in potem se ponovno vključila v promet.

Odpustim si, da sem sprejela in se počutila krivo in me je bilo sram, ker sem naredila tako, kot sem naredila, in je bilo najbolje za mojo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu, čeprav sem mogoče nehote zakrivila kakšen prekršek.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati, kaj razmišljajo drugi o meni, ko sem zapeljala iz ene strani avtoceste na drugo in se ustavila na ustavnem pasu, seveda varno.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila dvomiti v svojo odločitev, potem, ko sem jo sprejela. Dalj časa, ko bi vozila, večja bi bila nevarnost zame in za ostale ljudi v prometu, saj me je motila močna luč v avtu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila počutiti se slabo, ko sem ponovno se vključila varno v promet.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila dati pozornost na močno bitje srca, čeprav sem pričela s takojšnjim dihanjem in pozornost preusmerila v dihanje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila dati takšno pozornost samemu dogodku, ki se je razpletel brez problema. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila voziti hitreje kot sem nameravala, ker sem bila v zamudi. Vendar sem kljub temu vozila po predpisih.

Zavezujem se, da me ne bo več sram, ko pride do take ali podobne situacije na avtocesti ali kje drugje v prometu, ter se ne sekiram kaj si mislijo drugi o meni in mojih podvigih.

Ni komentarjev:

Objavite komentar