sreda, 6. januar 2016

143: Talent

V zadnjem času se vse okoli mene vrti okoli besede talent. Ljudje, ki me želijo pohvaliti, uporabijo besedo talent, torej da sem talentirana za to ali za ono. Vendar jaz tega ne čutim. Ne verjamem, da sem talentirana, obenem pa se ne trudim ko nekaj počnem, ampak mi pač uspeva. Zelo rada kuham, vendar sem se vsega naučila z opazovanjem in sama iz kuharskih knjig, vendar sem že slišala, da sem nadarjena za kuhanje. Nisem, ker se mi to ne zni nič posebnega. Nadarjena naj bi bila tudi za pisanje. Nisem. V osnovni šoli mi je nekdo drug pisal spise za v šolo, v srednji pa sem začela tudi sama pisat malo boljše spise. Torej ne morem biti nadarjena, saj bi se to pokazalo že od začetka. Verjamem, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Zadnja omemba nekega talenta v povezavi z mano pa je, da sem nadarjena za umetnost. Ojej, a resno? Niti rože ne znam narisati bolje kot v osnovni šoli, moje slike so packanje, čeprav rada delam izdelke, iz stekla, ker pač vsak dan to gledam in mi je to v krvi, pa tudi zanima me, druga stvar je pa fotografiranje in včasih mi uspe celo kakšna dobra fotografija. Celo. Sem samouk, oz dobivam navodila iz vseh koncev, pravih osnov pa nimam, sem kar sem, znam kar znam. 

Ker mi ni dalo miru, sem iskala pomen besede talent in v slovarju piše naslednje:

talènt -ênta (ȅ é) 
  1. 1. velika prirojena sposobnost za določeno umsko ali fizično dejavnost, dar: imeti talent za glasbooblikovati, razvijati svoj talentodkriti pri kom pesniški talenttalent za matematiko
     
    ekspr. zakopati svoj talent narediti, povzročiti, da se ne uresniči
  2. 2. ekspr. kdor je posebno nadarjen za kaj: iskati, odkrivati nove talentebiti velik slikarski talent / nastop mladih talentov

Torej talent ima veliko prirejeno sposobnost za določeno umsko ali fizično dejavnost, ima dar. Vendar jaz še vedno ne verjamem, da spadam med talentirane ljudi. Namreč ob besedi talent dobim odpor, počutim se, kot da me želi oseba poveličevati, imeti za nekaj več, jaz pa tega ne sprejmem, ker nisem nič posebnega. Zame so talenti tisti, ki dobro pojejo, so dobri v matematiki, plesu, igri, to so tisti, ki na določenem področju izstopajo in to zelo močno. Jaz se povsod trudim obdržati nad gladino in se sploh nimam za talentirano osebo, na nobenem področju. Prav tako česar se lotim ni popolno, ampak zelo površno narejeno, ker se mi ne da truditi. 

Prav tako že celo življenje poslušam, kako sem lena, nesposobna in podobne negativne opazke. Prav zato težko sprejemam pozitivne pohvale. Še težje sprejmem besedo talent, ki je nekaj več, če je človek talentiran neko stvar obvlada, imam jo prirojeno in se ne rabi toliko truditi, da uspe na tistem področju, vendar da je najboljši, potrebuje ogromno dela, kar pa je moja šibka točka. Ne znam se truditi, delam na najlažji možen način, brez truda. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da tisti, ki imajo talent, da so nekaj več. Ko se zavem, da verjamem, da tisti, ki imajo talent, da so nekaj veš, se ustavim in diham. Zavedam se, da talentirani ljudje morajo tudi veliko delati in se učiti, da so uspešni. Nič ne pride samo od sebe. Talent je mogoče samo začetek, prvi korak, vse ostalo je trdo delo. Zavezujem se, da talentiranih ljudi ne bom imela za nekaj več.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se ne sprejemati takšno kot sem v reali. Ko se zavem, da se ne sprejemam takšno, kot sem v reali, se ustavim in diham. Zavedam se, da jaz nisem vse negativne kritike, ki sem jih slišala v svojem življenju do sedaj, prav tako nisem vse pozitivne pohvale, ki jih poslušam od ljudi okoli sebe. Vendar lažje verjamem negativnim besedam, kot pa pozitivnim, ker imam občutek, da me želijo spraviti v dobro voljo, tega pa nočem. Zavezujem se, da bom ugotovila kdo in kaj sem in se sprejemala takšno kakršna sem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti besedam drugih, ne pa ugotoviti kdo sem v resnici. Ko se zavem, da verjamem besedam drugih, ne pa ugotavljam kdo sem v resnici, se ustavim in diham. Zavedam se, da besede drugih so njihove predstave, to nisem jaz, ampak njihova projekcija. Vendar tako težko je to verjeti in dojeti. Na tak način se popolnoma premeniš, svoje misli, svoje obnašanje, svoje dojemanje in nazadnje ne veš, ali si to še ti ali v koga si se spremenil. Zavezujem se, da ugotovim kdo sem in se sprejemam tako kot sem.

Ni komentarjev:

Objavite komentar