sobota, 30. maj 2015

89 dan: Pozornost 11

Večino časa sem se ozirala po drugih in pozabila nase. Pozabila sem, da tudi sama sebi dajem pozornost in jo sprejemam, vendar veliko premalo. S spoznavanjem sebe, tako da sem gledala od kot vse dobim in kje vse iščem pozornost, sem ugotovila, da pri sebi je nisem iskala, kot da je tu ne bi bilo za najti. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti/predvidevati, da od sebe ne morem dobiti pozornosti, katere si želim in jo tako nujno potrebujem. Ko se zavem, da verjamem/predvidevam, da od sebe ne morem dobiti pozonosti, katere si želim in jo tako nujno potrebujem, se ustavim in diham. Zavedam se, da je dajanje pozornosti najtežje in najlažje, saj vsak sam najbolje ve, kaj si želi in potrebuje in kdaj si to želi, obenem pa si želi, da ga drugi preseneti in mu nameni nekaj pozornosti. Zavezujem se, da si enkrat na teden namenim neko pozornost, ko se jo lahko kupi, ali pa samo podari, saj je taka pozornost vredna največ.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati, da je dajanje pozornosti sebi zelo zahtevno opravilo, ter zato morajo drugi mi dajati pozornost. Ko se zavem, da predvidevam, da je dajanje pozornosti sebi zelo zahtevno poravilo, ter zato morajo drugi mi dajati pozornost, se ustavim in diham. Zavedam se, da je dajanje pozornosti sebi preprosto, to je trenutek s seboj, uživanje v lepih stvareh, branje, sprehod, mala darilca, razvajanje, ter še veliko drugih stvari. Zavezujem se, da postane dajanje pozornosti sebi moje najljubše opravilo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati, da je pozornost samo čas, ki ga nekdo nameni tebi ali si ga sama namenim sebi, ter to, da je nekdo v srečišču pozornosti, v središču dogajanja. Ko se zavem, da predvidevam, da je pozornost samo čas, ki ga nekdo nameni tebi ali si ga sama namenim sebi, ter to, da je nekdo v središču pozornosti, v središču dogajanja, se ustavim in diham. Zavedam se, da je pozornost lahko tudi malo darilce, dan, ko se posvetiš samo sebi, ko uživaš, ko se razvajaš, ko delaš stvari, ki te veselijo. Zavezujem se, da pozornost jemljem kot vse malenkosti, ki si jih lahko podarim, ne samo čas, ki si ga namenim, ali pa mi namenijo drugi. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila jemati darila drugih kot izkazovanje ljubezni in pozornosti in jemati to kot potrebno in samoumevno. Ko se zavem, da jemljem darila drugih kot izkazovanje ljubezni in pozorosti in jemati to kot potrebno in samoumevno, se ustavim in diham. Zavedam se, da če kot otrok dobiš pozornost samo takat, kot vprašaš po darilu, ter večinoma tudi dobiš to darilo, potem misliš, da pomenijo darila pozornost, čeprav to v resnici ni res. Zavezujem se, da darila ne enačim z izkazovanjem pozornosti in ljubezni.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ustvariti napačno predstavo glede pozornosti, daril in ljubezni zato, ker sem imela v otroštvu napačne informacije glede tega. Ko se zavem, da sem ustvarila napačno predstavo glede pozornosti, daril in ljubezni zato, ker sem imela v otroštvu napačne informacije glede tega, se ustavim in diham. Zavedam se, da otroci srkajo informacije od povsod in da zgledi vlečejo, ter da si otrok ustvari določene predstave s pomočjo opazovanja strejših oseb. Zavezujem se, da brišem stare predstave o pozornosti, darilih in ljubezni, ter sprejemam druge, prave informacije.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti/predvidevati/misliti, da ljudje, ko ti voščijo za praznike in ti dajo darila, da te potem, ko se obrneš opavljajo in grdo govorijo za hrbtom, ker ko so mi dali darilo, ko sem bila mala, so me nato poslali stran, ter godrnjali zaradi svoje utrujenosti. Ko se zavem, da verjamem/predvidevam/mislim, da ljudje, ko ti voščijo za praznike in ti dajo darila, da te potem, ko se obrneš opravljajo in grdo govorijo za hrbtom, ker ko so mi dali darilo, ko sem bila mala, so me nato poslali stran, ter godrnjali zaradi svoje utrujenosti, se ustavim in diham. Zavedam se, da če odrasel človek dela cel dan, ter se utrujen vrača domov, da si ne želi, da bi otroci skakali po njemu in ga maltretirali, čeprav si želi družiti s svojimi otroci, ter zato raje da darilo in prosi, da mu otroci dajo mir, da se spočije. Zavezujem se, da bom sprejemala darila in čestitke.

petek, 29. maj 2015

113. dan: Želja po smrti

Uvod bo zgodba, da bom dala ven, da bom povedala kako jaz doživljam smrt in kako jaz vidim smrt. Ni noben klic na pomoč, ampak samo razjasnitev določenih stvari, katere ne poznate vi, pa včasih tudi jaz sama ne.

Bila je nedelja zvečer in nisem si želela nakaj narediti, vendar sem z muko šla. Že med delom mi je bilo slabo in sem šla večkrat na "zrak" iz tistega prostora. Ko je bilo konec dela, sem se usedla na stopnice in sem videla, da padam. Slišim glas, ki me kliče. Poleg tega glasu slišim še svoje dihanje, ki je zelo glasno. Tema je, saj mižim. Ker slišim glas odgovorim, potem tudi odprem oči, ter povem, da vidim. Nato slišim še drug glas. Ne prenesem ga, osebi rečem, da naj utihne in res to stori, vendar ne za dolgo.

To je moje najbližje srečanje s smrtjo, no bila sem samo v nezavesti, vendar baje nisem nekaj trenutkov dihala. Od tega trenutka me ni strah smrti, ker sem videla kako minljiva sem. Obenem pa se je s tem dogodkom pričelo moje govorjenje, ki je: "HOČEM UMRETI". Vendar nočem delati samomora, hočem samo se uleči in zaspati za vedno, ali pa samo za toliko časa, da se vse umiri, ali pa samo da se vse resetira, da pozabim to, kar me trenutno mori. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila podoživljati dogodek, ko sem kolapsirala/padla v nezavest tako slikovito, čeprav je minilo od tega dogodka več kot 2 leti. Ko se zavem, da podoživljam dogodek, ko sem kolapsirala/padla v nezavest tako slikovito, čeprav je minilo od tega dogodka več kot 2 leti, se ustavim in diham. Zavedam se, da se mi je to vtisnilo v spomin iz več razlogov, ker se mi je to zgodilo prvič, ker je bilo vse skupaj intenzivno, ker sem se v tistem trenutku resnično bolj kot vsega zavedala dihanja, saj je bila najglasnejša stvar, ker je bilo tako lepo in drugače in mi je spremenilo pogled na svet in na življenje, ter krhkost bivanja v tem telesu. Zavezujem se, da ko bom spet razmišljala o tem, saj to delam velikokrat, da ne vpletam nobenih, niti najmanjših čustev v ta dogodek, ki se je zgodil in je preteklost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila uporabljati besedno zvezo hočem umreti v vsakdanjem življenju pred ljudmi in v pogovoru z ljudmi, kateri me ne poznajo in jemljejo vse to preresno in mi hočejo pomagati. Ko se zavem, da uporabljam besedno zvezo hočem umreti v vsakdanjem življenju pred ljudmi in v pogovoru z ljudmi, kateri me ne poznajo in jemljejo vse to preresno in mi hočejo pomagati, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to moja krivda, saj ljudem beseda smrt sproža ljudem čustvene reakcije, saj povezujejo to besedo z izgubo bližnjega, včasih tudi v groznih in neprijetnih okoliščinah. Na tak način pa ljudi tudi izsiljujem, da mi posvetijo pozornost, kar pa ni dobro ne zame, ne za ljudi okoli mene in s tem moram prenehati in to čimprej. Ne smem za to govorjenje več kriviti slabo počutje in hormone, ker za to ni nič krivo. Preprosto moram se ustaviti in dihati in to je edina rešitev. Zavezujem se, da ko začutim, da se pripravlja slab občutek, da se umirim, pričnem z dihanjem in pričnem nekaj fizično delati, če ne drugega se objemati, grem brati knjigo, na sprehod, če ni že prepozno ali kaj podobnega.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila izkoriščati besedo smrt, da bi se mi ljudje posvečali. Ko se zavem, da iskoriščam besedo smrt, da bi se mi ljudje posvečali, se ustavim in diham. Zavedam se, da ej to najslabši način za iskanje pozornosti, navezovanje stikov in podobno. Na ta način prej izgubiš prijatelje, kot pa jih pridobiš, saj kmalu ugotovijo, da samo veliko govoriš, nič pa ne narediš. Ljudje, ki delajo samomore ponavadi so tiho in ko pride čas, potem se ubijejo brez omembe svojih problemov komurkoli. Če pa o tem razglabljaš okoli pa je to klic na pomoč, vendar ne, da naj ti preprečijo samomor, ampak da se poglej vase in razčisti sam s seboj. Tudi pregovor pravi, da pes ki laja ne grize in to je to. Zavezujem se, da ne iščem pozornosti ljudi na tako grob način, ampak na drugačen, pa če bo res kriza, sem tudi sama sebi dober sogovornik in zaupnik, samo sama sebi moram biti všečv svojem telesu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati kako bi najlažje in brez večjih bolečin in trpljenja umrla, naredila samomor. Ko se zavem, da razmišljam kako bi najlažje in brez večjih bolečin in trpljenja umrla, naredila samomor, se ustavim in diham. Zavedam se, da samo naravna smrt ni boleča, pa še za to nisem prepričana. Sama si ne bi škodovala, ker ne maram bolečin, torej si ne morem zadati bolečine. Zaradi tega pri meni samomor v vsakem primeru odpade. Prav tako pa če bi si resnično želela škodovati, bi si zagotovo že, če ne drugega poizkusila. Noben problem ni tako velik, da bi moral človek zaradi njega narediti samomor, ker najhujša stvar, ki se ti v vsakem primeru lahko zgodi je smrt. Je pa razlika, ali do smrti živiš, ali pa životariš. Človek, ki je v vsakem trenutku, tukaj in zdaj živi, tisti, pa ki razmišlja kako hudo mu je, kako bi si rad škodoval, kako težko je življenje, kako je vse hudo in mučno, tak človek pa životari. Odločila sem se, da nočem več životariti, hočem stopiti na pot življenja in biti življenje. Zavezujem se, da ne razmišljam več o samomoru in kako bi si škodovala, ker je brez smisla.

ponedeljek, 25. maj 2015

112.dan: Raznolikost

Danes sem se sprehajala po sosedovem vrtu/travniku in opazovala vse te rože in trave. Toliko različnih bitij, saj so med rastlinami tudi živali, živi na tako malem prostoru. Kakšni pa smo ljudje. Zapiramo se v betonske skulpture pravilnih ali pa nepravilnih oblik in si okoli sebe delamo ograje in meje. Prilaščamo si stvari, rastline in živali, saj mislimo, da brez poseganja v njihovo življenje ne bodo preživele. Do soljudi pa smo kritični. Če je nekdo v naši bližini drugačen, ga ne sprejmemo, ker je pač drugačen, če nekdo govori drugače, je napaden, če nekdo razmišlja drugače, sodi na psihiatrijo. Nikoli ne moremo vsem ugajati, ampak zakaj bi. Ali ugajamo edini pomembni osebi, to je sebi? Smo sebi všeč in se imamo radi, vendar ne da smo egoistični, ampak da se spoštujemo in se imamo resnično radi.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se ne imeti dovolj rada, se ne spoštovati in delati slabo s svojim telesom. Ko se zavem, da se nimam dovolj rada, se ne spoštujem in delam slabo s svojim telesom, se ustavim in diham. Zavedam se, da moje telo je zelo pomembno, saj se z njegovo pomočjo lahko premikam. Da, moje telo je pomembno, je del mene, sem jaz. Ljudje svojega telesa nimamo radi, saj ga izpostavljamo raznim "substancam", katere so škodljive zanj, prav tako ga ženemo do skrajnosti, vanj mečemo hrano kot v smetnjak in ne pazimo nič. Ker potem mi telo ni všeč se nimam rada, ter se počutim slabo v svoji koži. Ampak jaz sem moje telo in ga moram imeti rada, paziti nanj, ter ga spoštovali in ga sprejeti takega, kakršen je. Zavezujem se, da se imam rada in se spoštujem, ter skrbim za svoje telo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila gledati čudno ljudi, ki niso takšni kot jaz. Ko se zavem, da gledam čudno ljudi, ki niso takšni kot jaz, se ustavim in diham. Zavedam se, da čeprav imam vse ljudi za meni enake, še vedno se mi invalidi smilijo, ljudje drugih narodnosti nimam popolnoma za enakopravne, ker se jih bojim, ker ne poznam njihovih običajev in navad, drugače mislečim želim povedati, da nimajo prav, ter jim vsiliti svoje mišlenje, kar je daleč o tem, da bi jih jemala za enakovredne sebi. Prav tako reagiram, ko nekdo negativno govori ali si želi smrti nekoga drugega. Že se kaže, da vse poteka hitreje, tudi to, da če delaš slabo, se ti hitro povrne. Saj je ženekaj ljudi odstopilo, ker so ugotovili, da so goljufali. Zavezujem se, da se opazujem kako reagiram v določeni situaciji v povezavi z določenimi ljudmi in naredim tako, da nimam čustvenih reakcij do njih, ker niso potrebne.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila jemati rasline in živali kot manjvredne in jih odstranjevati iz njihovega naravnega okolja, da imam jaz hrano. Ko se zavem, da jemljem rastline in živali kot manjvredne in jih odstranjujem iz njihovega naravnega okolja, da imam jaz hrano, se ustavim in diham. Zavedam se, da ljudje trenutno še ne moremo živeti brez hrane, zato pobijamo rastline in živali za svojo prehrano. Da vzgojimo dovolj hrane zase, pobijamo živali in rastline, ki po našem mnenju niso dobre za nas, ter nam preprečujejo gojenje tistih rastlin, ki jih uporabljamo za prehano. Tudi divja hrana je dobra za nas, še boljša kot gojena, saj je bolj odporna, da sploh preživi okolju v katerem raste. Če pobijamo preveč rastlin in živali, katere ne uporabimo za prehrano smo naredili škodo. Zavezujem se, da ne ubijam preveč rastlin in živali, da imam sama hrano.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila zmanjševati biotsko pestrost, da vzgojim tiste rastline, ki so zame pomembne. Ko se zavem, da zmanjšujem biotsko pestrost, da vzgojim tiste rastline, ki so zame pomembe, se ustavim in diham. Zavedam se, da obstajajo načini pridelave hrane, kjer na majhnem prostoru vzgojišveliko različne hrane. Taka pridelava je sonaravna pa tudi permakultura upošteva te načela. Namreč ko vidim cele njive ene poljščine, ki se razteza v nedogled, me žalosti, saj na tak način se pridela zelo malo hrane, oz se pridela samo eno poljščino. Pri nas imamo manjšo njivo, na kateri je polovica njive krompirja, ostalo pa so druge poljščine. To je že malo bolje, vendar še ni idealno. Zavezujem se, da če gojim zelenjavo, da poizkusim kar največ pridelati na enem mestu. 

sreda, 20. maj 2015

111. dan: Jaz in politika 2

Zadnjič sem v blogu opisovala moje nasprotovanje politiki in kako bi se lahko prepričala, da bi jo prejela tako, kot je, ker sama politika, ni slaba, tudi z besedo politika ni nič narobe, ampak je z našim dojemanjem besede politika in našimi predvidevanji, kaj politika pomeni. Kot sem že v prejšnjem blogu ugotovila ima beseda politika več različnih pomenov in te pomene nameravam danes malo bolj raziskati in se poglobiti vanje.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti in ne razmišljati logično, da politika ni samo tisto, kar se dogaja v parlamentu, ampak tudi zunaj parlamenta, tudi v podjetju, saj obstaja tudi politika podjetja. Ko se zavem, da verjamem in ne razmišljam logično, da politika ni samo tisto, kar se dogaja v parlamentu, ampak tudi zunaj parlamenta, tudi v podjetju, saj obstaja tudi politika podjetja, se ustavim in diham. Zavedam se, da gledam besedo politika preveč ozkogledo in povezujem politiko s politiki in parlamentom, kar pa ni vse. Politika je res najbolj značilna na ravni države in zato obstaja notranja, pa tudi zunanja politika, torej politika med državami. Obstaja pa tudi politika podjetja. Zavezujem se, da besedo politika ne gledam več tako ozko, ampak skozi vse pomene te besede in jo uporabim v pravem kontekstu, brez čustvenih reakcij na to besedo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne videti pomena politike kot urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju. Ko se zavem da ne vidim pomena politike kot urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju, se ustavim in diham. Zavedam se, da povsod v našem življenju je prisotna politika, vendar je ne imenujemo tako, saj se ponavadi tej besedi izogibamo, ker naj bi imela tako negativen prizvok. Ponavadi ne uporabljamo besede politika v vsakdanjem življenju, razen če govorimo o parlamentu in politikih, čeprav je tudi tisto politika. Zavezujem  se, da pravilno in vestno uporabim besedo politika, tudi ko ne mislim na politike in parlament, ampak na urejanje razmer in odločanje o njih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da se ne ukvarjam s politiko, če ravno nisem v politki oziroma v parlamentu. Ko se zavem, da verjamem, da se ne ukvarjam s politiko, če ravno nisem v politiko oziroma v parlamentu, se ustavim in diham. Zavedam se, da moje vsakdanje delovanje na kateremkoli področju je politika, torej se vsak človek ukvarja s politiko zavedno ali nezavedno, saj vsakdo hoče nekaj spremeniti in narediti boljše zase ali za druge. Tudi tako delovanje je politika, čeprav tega ponavadi ne poimenujemo kot politika ali sploh ne poimenujemo. Zavezujem se, da si zaupam in vem, da tudi če nisem zavestno v politiki, vseeno politično delujem.

ponedeljek, 18. maj 2015

110 dan: Jaz in politika

Politika. Alo, kdo si upa omeniti to besedo pred mano? Jaz in politika- dve popolnoma nasprotni stvari. Pred časom so me povabili, da bi sodelovala pri nastanku nove stranke oz združenja. Z veliko muko sem rekla ja, ker jaz nisem za politiko, podpiram pa ljudi, ki mislijo tako, kot jaz. Vedela sem, da so ti ljudje drugačni in so zmožni spremeniti stanje v državi, če bi le imeli dovolj veliko podporo enako mislečih. Da, tako kot večina drugih, tudi sama ne prenesem politike zaradi politikov, parlamenta, strank, kreganja, borbe, parlamenta,... in podobnih stvari, ki mene in druge odbijajo. Vendar ugotavljam, da ni vse tako negativno, kot zgleda na prvi pogled.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila jemati besedo politika kot nekaj negativnega, slabega, nekaj kar ni zame. Ko se zavem, da jemljem besedo politika kot nekaj negativnega, slabega, nekaj kar ni zame, se ustavim in diham. Zavedam se, da je politika nekaj negativnega, slabega in da je nekaj, kar ni zame, samo v moji glavi in si to jaz samo tako predstavljam. Politika je zame to, da se v parlamentu "kregajo" za vodilne položaje in odločajo v našem imenu o stvareh, katerim bi mi rekli ne, oni pa rečejo da. Vse to pa je moje mnenje zato, ker politika ni samo to, je veliko več. Zavezujem se, da sprejmem besedo politika, ter se najdem v njej.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati, da so ljudje v politiki tisti, ki bi radi v najkrajšem možnem času veliko zaslužili na enostaven način na račun drugih, so nepošteni, pogoltni, radi goljufajo in tako dalje. Ko se zavem, da predvidevam, da so ljudje v politiki tisti, ki bi radi v najkajšem možnem času veliko zaslužili na enostaven način na račun drugih, so nepošteni, pogoltni, radi goljufajo in tako dalje, se ustavim in diham. Zavedam se, da vsakdo lahko pride v politiko, oz postane politik, če ga to zanima, da pa je od tega kako deluje odvisno kakšen človek je on sam, saj ljudi ne moremo posploševati, ker med politiki najdemo tako poštene, kot nepoštene ljudi, prav take pa tudi v splošni populaciji. Zavezujem se, da so tudi politiki ljudje, ter so v politiki takšni, kot so v resnici, lahko so pošteni ali nepošteni, tako kot ljudje izven politike. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se počutiti slabo, ker razmišljam o pričetku političnega delovanja, saj imajo ljudje osebe, ki se ukvarjajo s politiko za slabe in jim samo škodijo. Ko se zavem, da se počutim slabo, ker razmišljam o pričetku političnega delovanja, saj imajo ljudje osebe, ki se ukvarjajo s politiko za slabe in jim samo škodijo, se ustavim in diham. Zavedam se, da v današnjih časih se lahko naredi konkretne spremembe samo če si politično aktiven in spreminjaš zakone od znotraj, ter deluješ po najboljših močeh. V sedanjem času, so v politiki ljudje, ki imajo sebične namene in zato je dobro, da vanjo pridejo ljudje, ki delujejo po principu najboljše za vse, čeprav si ta princip razlaga vsak po svoje. Torej, če se že pred vstopom v politiko izkaže človek za zaupanja vrednega, potem bo tudi ko bo v politiki ostal enak in se držal svojih načel. Zavezujem se, da se ne počutim slabo ob misli na politiko, saj če se držim svojih načel mi ne more nihče nič očitati. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila reagirati ob besedi politika. Ko se zavem, da reagiram ob besedi politika, se ustavim in diham. Zavedam se, da je beseda politika samo beseda in je nevtralna, nima ne negativnega ne pozitivnega pomena. Zavezujem se, da besedo politika jemljem nevtralno, tako kot vsako drugo besedo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila povezovati besedo politika s parlamentom, vlado, ministri, politiki, državnimi organi in upravljanjem države. Ko se zavem, da povezujem besedo politika s parlamentom, vlado, ministri, politiki, državnimi organi in upravljanejm države, se ustavim in diham. Zavedam se, da to ni popoln pomen, te besede, saj to kar si jaz predstavljam pod to besedo je zrastlo v moji glavi oziroma se prenaša iz roda v rod. Da pa izpopolnim definicijo besede politika, pogledam v slovar (SSKJ) kjer piše naslednje: 

polítika -e ž (í) 
    1. 1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov: vplivati na politikozanimati se za politikopridobiti si vpliven položaj v politikiukvarjati se s politikonapredna politika / podružbljanje politike prenašanje državnih funkcij na samoupravne organizacije in institucije / notranja politika
      // s prilastkom tako urejanje in odločanje glede na nosilca: politika izvršnega sveta; politika Zveze komunistov Jugoslavije / državna, občinska politika
    2. 2. v državah z večstrankarskim sistemom dejavnost političnih strank in njihov medsebojni odnos v boju za oblast: boj med laburistično in konservativno stranko v angleški politikiopozicijska politika
    3. 3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami: mednarodna politikaanaliza svetovne politikenačela zunanje politike Jugoslavije
      // način urejanja odnosov ene države z drugo: osvajalna politika imperialističnih držav / raznarodovalna politika Hitlerjeve Nemčije / blokovska politika; politika neuvrščenih držav / publ.: politika rasne diskriminacije; politika sile
    4. 4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, kulturna, prosvetna politika / razvojna politika; določiti poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika kreditiranja; publ. kadrovska politika
      // publ. določbe, načela za tako urejanje in odločanje: izvajanje začrtane politike
    5. 5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam: spregledal je njegovo politikovoditi zahrbtno politiko
      ● 
      pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost; ekspr. spet sta zašla v politiko začela govoriti, razpravljati o politiki; publ. stopiti v svet politike začeti se ukvarjati s politiko
      ♦ 
      ekon. denarna politika; zgod. nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
Zavezujem se, da ko govorim in razmišljam o politiki upoštevam vse definicije te besede, saj nekatere besede nimajo veze s parlamentom in politiki.

četrtek, 14. maj 2015

109. dan: Ponovno pajki

Ponovno sem bila v mojem zeliščnem vrtičku, kjer sem delala "nujna" dela, torej svoje začimbe spravljala v red. Ravno v tistem trenutku zagledam pajka. Zelo blizu njega sem trgala rastlinice, ter po mislih se mi je podilo, da bi pa tokrat se ga poizkusila dotakniti, če slučajno zmorem. Te misli so samo ostale misli, vendar sem se opazila, da sem pričela tako glasno dihati, da sem se zavedela, da diham. Da, še vedno je v meni odpor pred pajki. No, med dihanjem sem opazila v isti gredici še 2 pajka. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati, da bi se dotaknila pajka, čeprav je bil v meni še vedno nek odpor. Ko se zavem, da sem razmišljala, da bi se dotaknila pajka, čeprav je bil v meni še vedno nek odpor, se ustavim in diham. Zavedam se, da bi se rada znebila tega strahu in nelagodnega občutka, ki ga imam v bližini pajkov ali če se me pajek dotakne, vendar prehitevanje tu ne pride v poštev. Zavezujem se, da ne razmišljam o tem, da bi se dotaknila pajka, dokler ne bom resnično pripravljena na to.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti nelagoden občutek v bližini pajka. Ko se zavem, da imam nelagoden občutek v bližini pajka, se ustavim in diham. Zavedam se, da je pajek živo bitje, kot ostala živa bitja na tem planetu. Nobeno živo bitje, razen človeka, ne napada, če ni v nevarnosti, pa tudi pajki ne napadejo ljudi. Tudi v Sloveniji ni pajkov, ki bi bili strupeni. Zavezujem se, da ob pajkih nimam nič drugačen občutek, kot ob drugih živih bitjih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da ko po TV kažejo oddaje o živalih in predstavijo strupene pajke, da lahko pridejo do mene in me napadejo. Ko se zavem, da mislim, da ko po TV kažejo oddaje o živalih in predstavljajo strupene pajke, da lahko pridejo do mene in me napadejo, se ustavim in diham. Zavedam se, da pri nas ni strupenih pajkov in ni mi potrebno misliti, da če nekje na svetu obstajajo strupeni pajki, da bom ravno jaz naletela na njih. Zavezujem se, da ne razmišljam o nevarnih živalih, katerih ni v moji bližini in ne gojim strahu do podobnih ki so.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati o pajkovki črni vdovi, katera potem, ko konča spolni akt z nasprotnim spolom le tega poje. Ko se zavem, da razmišljam o pajkovki črni vdovi, katera potem, ko konča spolni akt z naprotnim spolom le tega poje, se ustavim in diham. Zavedam se, da mene črna vdova ne bo pojedla, ker nisem njen samec, pa tudi jih ni po mojih zadnjih informacijah v Sloveniji. Prav tako pa pajki niso tako grozni, vsaj na splošno ne, so nekatere vrste nevarnih pajkov, vendar večina je miroljubna, vsaj v naši državi. Zavezujem se, da ne razmišljam o pajkih in kaj počnejo, če nima povezave z mano, ampak to sprejmem kot dejstvo in grem naprej.

Odpustim si, da sme sprejela in si dovolila imeti pajke za čudne, ker spletajo mreže in na tak način lovijo svojo hrano. Ko se zavem, da imam pajke za čudne, ker spletajo mreže in na tak način lovijo svojo hrano, se ustavim in diham. Zavedam se, da nič naravnega in realnega ne more biti čudnega, ampak je kakršno pač je. Nobena stvar in bitje ni čudno, če gledamo nanj realno. Pajek torej lovi svoj plen na takšen način in to je to. Tako se je razvil in to je zanj najbolje. Zavezujem se, da ne razmišljam, da je pajek čuden, ampak ga gledam realno, takega kot je v resnici.

nedelja, 10. maj 2015

108. dan: Spletanje kite

Pred dnevi sem na spletu opazila, da je sedaj možno gledati film 50 odtenkov sive tudi na spletu s slovenjskimi podnapisi. Seveda sem izkoristila to priložnost, saj sem se hotela posvetiti bistvu filma, ne pa prevajanju in razmišljanju kaj kdo pove, čeprav sem opazila tudi nekaj prevajalskih napak, oz bi sama prevedla drugače. Vendar to ni bistvo tega, da pišem to. V enemu izmed kadrov gospod Grey splete Anastasiji kito. To je na mene naredilo močan vtis, saj ne poznam veliko moških, kateri bi znali splesti kito. O tej temi sem govorila še z eno osebo, katera mi je rekla, da je verjetno to zato, ker si želim, da bi mi moški spletel kito, vendar se mi to nekako ni ujemalo, čeprav ponavadi ta oseba ugotovi kje je bistvo problema in zakaj se mi v določenem trenutku pojavijo določeni miselni vzorci. Nato sem šla ven nekaj delati, ker sem morala dokončati, kar sem pred dnevi začela. V trenutku, ko sem delala sem našla povezavo. Edino takrat, ko sem prosila neko osebo, da mi naredi kito, si je ta oseba vzela čas zame in mi naredila kito. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila povezovati spletanje kite s pozornostjo neke osebe do mene. Ko se zavem, da povezujem spletanje kite s pozornostjo neke osebe do mene, se ustavim in diham. Zavedam se, da ljudje nimajo časa za neumnosti, včasih pa je tudi delanje frizure neumnost, ker hoče biti oseba samo lepa. Zavezujem se, da ne povezujem spletanje kite s pozornostjo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati/verjeti/misliti, da večina moških ne zna spletati kit, razen očetje hčerk, peki in slaščičarji, ter seveda frizerji. Ko se zavem, da razmišljam/verjamem/mislim, da večina moških ne zna spletati kit, razen očetje hčerk, peki in slaščičarji, ter seveda frizeri, se ustavim in diham. Zavedam se, da je spletanje kit zelo enostavno in se lahko nauči to vsak, katerega zanima, pa ali je neizobražen, ali pa zelo izobražen. Prav tako kot znajo/ne znajo spletati moški, prav tako znajo/ne znajo spletati ženske, torej je znanje/ne znanje spletanja neodvisno od spola. Zavezujem se, da ne pogojujem znanje/ neznanje spletanja kit s spolom.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila povezovati striženje otroka doma s tem, da ti oseba, katera te striže uveljavlja svojo voljo po frizuri. Ko se zavem, da povezujem striženje otroka doma s tem, da ti oseba, katera te striže uveljavlja svojo voljo po frizuri, se ustavim in diham. Zavedam se, da pred 25 leti se je večina ljudi strigla in frizirala doma, saj ni bilo denarja, ter tudi vsak, ki je znal vihteti škarje je bil že skoraj frizer. Tako so tudi mamice ali očetje strigli svoje otroke doma, pa tudi nekateri moški so se raje strigli doma. Otrokom do določenega leta starosti je vseeno kako fizuro imajo oziroma se ne posvečajo le-tej, ne vsi, nekateri pa ja, zato se jih lahko striže tudi doma, ko pa se otroci pričnejo odločati in niso zadovoljni s frizuro, katero jim naredi "domači mojster" pa sta dve poti, pelje se jih k frizerju, ali pa se pogovori z njimi, da se ugotovi, kako frizuro si želi otrok. Zavezujem se, da ne povezujem striženje otroka doma z uveljavljanjem kako frizuro si želi oseba, katera striže.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati, da če v mladosti, kot otrok, nimaš možnosti izbire in odločanja, da nisi zmožen odločanja ko odrasteš. Ko se zavem, da razmišljam, da če v mladosti nimaš možnosti izbire in odločanja, da nisi zmožen odločati ko odrasteš, se ustavim in diham. Zavedam se, da so ljudje, ki mislijo, da otrokom se ni potrebno odločati in tudi če poda svoje mnenje se tega mnenja ne upošteva, se ima otroke za manj vredne. Ti otroci bodo ko bodo zrasli nezmožni odločanja, saj so se v družini odločili, da njihovo mnenje ne šteje nič. Zanje bo odločanje in dajanje predlogov prava muka, saj bodo mislili, da se tudi tokrat ne bodo upoštevala njihova mnenja. Zavezujem se, da najdem pogum in se pričnem odločati tako, kot mislim, da je najboljše za vse, čeprav kot otrok nisem imela te možnosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati pozornost pri drugih, ker doma je kot otrok nisem bila deležna, ker povezujem poslušanje mnenj in njihovo upoštevanje kot pozornost, saj ko sem hotela dati mnenje me niso poslušali. Ko se zavem, da iščem pozornost pri drugih, ker doma je kot otrok nisem bila deležna, ker povezujem poslušanje mnenj in njihovo upoštevanej kot pozornost, saj ko sem hotela dati mnenje me niso poslušali, se ustavim in diham. Zavedam se, da so ideje otrok včasih nenavadne in nimajo veze s problemi staršev, vendar če bi me povabili medse, ko so reševali probleme in me pustili do besede, ter poslušali moje ideje, pa tudi če jih nebi upoštevali, bi bilo čisto drugače. Prav zato mislim, da sedaj tako rada govorim nekatere stvari okoli, ker me ljudje poslušajo. Zavezujem se, da ne iščem pozornost pri drugih, ampak si ji posvetim sama sebi.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila okoli govoriti stvari, ki se drugih ljudi niti ne tičejo. Ko se zavem, da govorim okoli stvari, ki se drugih ljudi niti ne tičejo, se ustavim in diham. Zavedam se, da če naletim na osebo, katera me posluša, da zelo rada in veliko govorim. Ker se mi ne dogaja ravno ogromno, potem vzamem temo iz vsakdanjega življenja in govorim o tem, čeprav se včasih zgodi, da nekatere informaciej ne bi smele priti v javnost, ker še niso zrele za javnost. To povezujem s pomanjkanjem komunikacije doma. Zavezujem se, da ne bom govorila okoli stvari, katere se ne tičejo drugih.

sreda, 6. maj 2015

107. dan: Ponovno o strahovih

O strahovih sem pisala že pred nekaj meseci, vendar sem ugotovila, da sem se jim premalo posvetila, sem se premalo poglobila vanje. Tokrat bom zato za vse tiste 3 oziroma 4 strahove, o katerih sem že pisala v blogu iz 22. dan, še enkrat predelala in pregledala v drugi luči, na drugačen način, tako kot je potrebno. Da osvežim. Strah me je višine, grmenja, vojaškega letala, kateri leti na nizki višini in zadnji strah, ki je biti sama v dvigalu. Najprej bom predelala prve 3, saj mislim, da sem zadnji strah že predelovala dodatno.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti strah pred vojaškimi letali, ki letijo na nizkih višinah. Ko se zavem, da imam strah pred vojaškimi letali, ki letijo na nizkih višinah, se ustavim in diham. Zavedam se, da letala v teh časih, tudi če so vojaška, ne streljajo in mečejo bomb na civiliste, ampak samo sodelujejo v vojaških vajah. Trenutno je v naših krajih mir, tako da je strah pred letali, kateri imajo prelete nepotreben. Ko in če bomo v vojni bodo to naznanile sirene. Zavezujem se, da se ne bojim vojaških letal, ki imajo prelete, razen če nevarnosti ne označuje sirena.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti strah pred tuljenjem sirene. Ko se zavem, da imam strah pred tuljenjem sirene, se ustavim in diham. Zavedam se, da sireno povezujem z nevarnostjo, torej vojno, naravno katastrofo, ali požarom. Sedaj sirena tuli samo vsako prvo soboto v mesecu, da se preveri ali še deluje ali ne. Ker sem začela sireno povezovati s preverjanjem, me ni več strah. Se pa bojim, da bom tudi če bo šlo kdaj zares povezala z vajo. Zavezujem se, da je sirena nujno potrebna, da opozarja pred nevarnostjo in vsaka nevarnost ima svoj način tuljenja sirene.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti strah, da bom tudi če bo šlo kdaj zares mislila, da je samo vaja in ne bom upoštevala sirene. Ko se zavem, da imam strah, da bom tudi če bo šlo kdaj zares mislila, da je samo vaja in ne bom upoštevala sirene, se ustavim in diham. Zavedam se, da je vaja samo 1x na mesec. Se pa je zgodilo v novembru, ko so bile poplave, da ko bi morala sirena tuliti, da tega ni bilo, ker niso mogli priti do nje. Tako ali tako se zve že prej, ali se pripravlja kaka naravna katastrofa ali vojna, saj bi bilo takoj veliko govora o tem v vseh medijih. Torej strah je samo v moji glavi in če bo šlo kdaj zares, se je ne bom ustrašila, ampak jo bom sprejela kot prijateljico, ki daje informacijo, da mi preti nevarnost. Zavezujem se, da se sirene ne ustrašim, ampak jo sprejmem kot informacijo, ki nam sporoči o bližnji nevarnosti in nam reši življenje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti strah pred grmenjem. Ko se zavem, da imam strah pred grmenjem, se ustavim in diham. Zavedam se, da je grom logična posledica strele, katera segreje ozračje in povzroči nenadno spremembo tlaka in s tem pok, kateri se sliši kot grom. Ko zagrmi je vsa nevarnost mimo, saj je bolj nevarna strela od groma, katera pa mi tudi ni najbolj pri srcu, vendar ne gojim tolikšnega strahu do nje kot do groma. Zavezujem se, da se ne bojim groma, ki ni nevaren in je popolnoma naraven. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti strah pred višino. Ko se zavem, da imam strah pred višino, se ustavim in diham. Zavedam se, da če stojim na višini in čutim tla pod nogami ali se privezana, da se mi ne more nič zgoditi in sem varna, razen če namenoma ne iščem, da se mi kaj dogodi. Višino namreč povezujem s padcem in poškodbo. Zavezujem se, da me ni strah višine, saj je strah nekaj imaginanega in ne mora vplivati name.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti strah pred bolečino. Ko se zavem, da imam strah pred bolečino, se ustavim in diham. Zavedam se, da bolečina pride in mine in tudi če padem v globino, več kot umreti ne morem, vendar mene bolečine je bolj strah kot smrti, saj če umreš ne čutiš ničesar več, bolečina pa ponavadi preprečuje normalno gibanje in tako naprej. Zavezujem se, da se ne bojim bolečine.