sobota, 28. februar 2015

64. dan: Dobro za vse

Zakaj sem izbrala danes to temo? Verjetno zato, ker sem danes že kar nekaj časa o tej temi govorila, vendar na drugačen način. Pogovarjali smo se kaj narediti, da predstavimo ljudem to besedno zvezo. Govorili smo na eni delavnici, katera nima veze z Desteni. To me na nek način moti. Toliko je skupin, ki imajo podobne cilje, vendar ker se poti do ciljev razlikujejo, ali je kaj drugega drugačno, se prepirajo in vsak vodi svojo skupino ljudi, kateri se ne prenesejo. V takih primerih je najbolje biti nevsiljiv in biti povezava med skupinami, kateri pa ne vsiljuješ ničesar, ampak sprejemaš znanje, ki je zelo pomembno.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da kar je dobro zame, da je dobro za vse. Ko se zavem, da mislim, da kar je dobro zame, da je dobro za vse, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to, da gledam samo nase in na svoje dobro najslabše, saj ne vem če je tisto, kar je zame dobro, dobro tudi za druge. Ravno zaradi tega je delovanje po principu najboljše za vse zelo težko. Zavezujem se, da se poučujem in pričenjam z delovanjem po principu najbolje za vse, vendar hkrati ne delujem po principu najbolje zame.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati, da voditelji skupin se ne povezujejo zato, ker se njihovo razmišljanje razlikuje v enem detalju, čeprav imajo podobne ali celo skupne cilje. Ko se zavem, da predvidevam, da se voditelji skupin ne povezujejo zato, ker se njihovo razmišljanje razlikuje v enem detajlu, čeprav imajo podobne ali celo skupne cilje, se ustavim in diham. Zavedam se, da ne smem predvidevati ali sklepati nekaj, kar je odvisno od nekega posameznika in njegovega mnenja in prepričanja. Nikogar ne morem prepričati v nekaj, kar noče početi, zato je bolje da se trudim za tiste in v tisto smer, kjer so vidni moji rezultati. Zavezujem se, da so moja mnenja samo moja mnenja in z mojimi mnenji in prepričanji kažem samo svojo osebnost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati, da je delo po principu najboljše za vse enostavno. Ko se zavem da mislim/predvidevam, da je delo po principu najboljše za vse enostavno, se ustavim in diham. Zavedam se, da je ena stvar ki jo naredimo povezana s še ogromno drugimi stvarmi in mogoče samo nekje neka malenkost nekomu ne ugaja in že ne deluješ po principu najboljše za vse. Zavezujem se, da bom pričela raziskovati princip najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predstavljati, da če narediš nekaj dobrega za prijatelje, sosede, znance, družinske člane, neznance, da je to že delo po principu dobro za vse. Ko se zavem, da si predstavljam, da če narediš nekaj dobreza za prijatelje, sosede, znance, družinske člane, neznance, da je to že delo po principu dobro za vse, se ustavim in diham. Zavedam se, da je ko delaš dobra dela, da si nekje v podzavesti žliš, da bi nekaj dobil v zameno in tudi če nekaj narediš zanje, to ne pomeni, da je dobro za vse. Zavezujem se, da proučim besedno zvezo dobro za vse in ugotovim kaj pomeni, ter kdaj se dela po tem principu.

petek, 27. februar 2015

63. dan: Prsti in misli ter problemi 5

Pojdimo danes na mazinčka na desni roki, ki predstavlja zaznavanje, dojemanje in sicer manifestacijo le tega. Vem, da tako kot še veliko ljudi dojemam stvari okoli sebe drugače, kakršne so v resnici. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila videti stvari okoli sebe tako, kot mislim da je in ne tako, kot je v resnici. Ko se zavem, da vidim stvari okoli sebe tako, kot mislim da je in ne tako, kot je v resnici, se ustavim in diham. Zavedam se, da nam um preprečuje videti stvari kakršne so v resnici. Zavezujem se, da se trudim videti stvari take, kot so v resnici.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila si nekaj predstavljati kako je, čeprav to sploh ni pomembno. Ko se zavem, da si nekaj predstavljam kako je, čeprav to sploh ni pomembno. Zavedam se, da je bolje počakati in videti, kako kaj zgleda, kot pa si predstavljati. Zavezujem se, da si stvari ne predstavljam ampak vidim kakšne so.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti neke stvari za lepe, druge za grde, ker to ni mogoče, stvari so samo stvari in so vse enako pomembne. Ko se zavem, da imam ene stvari za lepe, druge za grde, ker to ni mogoče, stvari so samo stvari in so vse enako pomembne, se ustavim in diham. Zavedam se, da če neki stvari rečem da je lepa ali grda ji dam večji ali manjši pomen. Zavezujem se, da imam vse stvari za enako pomembne.

četrtek, 26. februar 2015

62. dan: Prsti in misli ter problemi 4

Danes se bom lotila prstanca na desni roki, kateri ima na sebi manjšo ranico. Prstanec predstavlja zvezo, desna roka pa manifestacijo. Torej upam, da si razlagam prav, da imam na tem področju željo po manifestaciji oz rada bi imela partnerja, ker ga trenutno nimam. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati o partnerju, čeprav še nisem pripravljena nanj. Ko se zavem, da razmišljam o partnerju, čeprav še nisem pripravljena nanj, se ustavim in diham. Zavedam se, da za partnerstvo mora biti človek dovolj zrel in odgovoren. Ja vem, da je veliko ljudi mlajših od mene, ki se poročajo in imajo družine, vendar vsak posameznik je drugačen in ne moreš se primerjat z nikomer. Zavezujem se, da ko sem pipravljena na partnerja razmišljam nanj, ne prej.

Odpustim si, da sem prejela in si dovolila razmišljati o nekomu poleg mene prej, preden sem sama sebi najboljši partner. Ko se zavem, da razmišljam o nekomu poleg mene prej, preden sem sama sebi najboljši partner, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem drugim lahko dober partner šele takrat, ko postanem sama sebi najboljši partner in ko v resnici ne bom nikogar potrebovala poleg sebe, vendar bom s partnerjem v tem primeru rastla in se razvijala ter se podpirala med seboj. Zavezujem se, da postajam sama sebi najboljši partner.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati, da bom ostala sama, če si ne bom poiskala partnerja do določenega leta. Ko se zavem, da se bojim, da bom ostala sama, če si ne bom poiskala partnerja do določenega leta, se ustavim in diham. Zavedam se, da se partnerja lahko najde pri 15 ali pri 51 letih, vendar bolj pomembno od najti partnerja je najti pravega partnerja, s katerim se razumeta in spoštujeta. Zavezujem se, da tudi če kamlu ne dobim partnerja, ne bom ostala sama, saj je veliko moških na planetu, ki si želijo partnerice.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da če je ženska starejša in samska, da bo taka tudi ostala, saj je bil v moji mladosti popularen izraz za starejše samske ženske stara devica in nočem, da me tako kličejo otroci, čeprav mogoče tega izraza sploh ne poznajo več. Ko se zavem, da verjamem, da če je ženska starejša in samska, da bo taka tud iostala, saj je bil v moji mladosti popularen izraz za starejše samske ženske stara devica in nočem, da me tako kličejo otroci, čeprav mogoče tega izraza sploh ne poznajo več, se ustavim in diham. Zavedam se, da so ta izraz otroci, ko sem bila tudi sama otrok uporabljali za ženske, katerih niso marali ali so imeli slabo mnenje o njih. Ne vem kako mnenje imajo ljudje o meni, vendar sama imam o sebi dobro mnenje in to je pri meni in za mene edino kar šteje. Zavezujem se, da nisem stara devica in je bolje, da pozabim na ta izraz, ter se imam dobro takšna, kakršna sem, saj sem takšna najboljša.

sreda, 25. februar 2015

61. dan: Prsti in misli ter problemi 3

Na palcih je opazno kar veliko izboljšanje in ker na kazalcih ni tako velikih in temeljitih sprememb in ran, grem tokrat na sredinca. Oba sta poškodovana, torej to pomeni, da imam probleme tako z manifestacijo, kot z izražanjem in sicer ravnovesja/ uravnoteženosti, ter seksualnostjo, kar predstavlja sredinec. Ravno včeraj sem v tej objavi pisala, o dotikih in pomenu le teh zame osebno. Ljudje vse prepogosteje delimo svoja telesa na intimne in neintimne predele, kar pa ni potrebno, saj tako dajemo nekaterim predelom večji pomen kot drugim, čeprav so vsi enakovredni. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila nekatere dele telesa jemati za bolj intimne čeprav niso nič bolj intimni kot drugi, ter da me dotiki na tako imenovane intimne dele telesa vzburjajo, na preostale pa ne. Ko se zavem, da nekatere dele telesa jemljem za bolj intimne čeprav niso nič bolj intimni kot drugi, ter me dotiki na tako imenovane intimne dele telesa vzburjajo, na preostale pa ne, se ustavim in diham. Zavedam se, da ne morem svojega telesa deliti na intimne in manj intimne cone, ter imeti ene za več, druge za manj. Vsi deli telesa so samo deli telesa in dotiki so pač dotiki. Zavezujem se, da bom vse dele telesa jemala kot enakovredne.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti željo po intimnih odnosih z neko osebo, ko pa je prišlo do fizičnih dotikov s to osebo pa v tistem trenutku nisem čutila nobene želje in potrebe po tem, sedaj pa si ponovno želim intimnosti s to osebo. Ko se zavem da sem imela željo po intimnih odnosih z neko osebo, ko pa je prišlo do fizičnih dotikov s to osebo pa v tistem trenutku nisem čutila nobene želje in potrebe po tem, sedaj pa si ponovno želim intimnosti s to osebo, se ustavim in diham. Zavedam se, da so za moje želje krivi različni dejavniki. En dejavnik je prevelika dejavnost v umu, drugi hormoni, za ostale pa se trenutno ne spomnim, vendar zagotovo so. Zavezujem se, da grem iz uma in sem v trenutku tukaj in zdaj ter ne razmišljam kaj bi bilo če bi bilo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti spolni odnos za fizično dejanje, kjer se vstavi penis v vagino, saj to je samo zaključni del, ter je tudi to, čemur pravim predigra del oz sam spolni odnos. Ko se zavem, da imam spolni odnos za fizično dejanje, kjer se vstavi penis v vagino, saj to je samo zaključni del, ter je tudi to, čemur pravim predigra del oz sam spolni odnos. Zavedam se, da imam nekatere pojme premešane in si predstavljam pod enim pojmom nekaj, čeprav spada pod ta pojem veliko več. Zavezujem se, da spolni odnos imenujem vse, od začetka, to je predigre do konca.

torek, 24. februar 2015

60 dan: Prsti in misli ter problemi 2

Včeraj sem sem na hitro predstavila pomen nekaterih prstov, ter pričela s palcem, ki predstavlja mene. Na levi roki sem opazila že izboljšanje na palcu, medtem ko pa na desni roki ni tolikšnega izboljšanja, zato bom danes nadaljevala s palci, torej mano. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se imeti za nekaj manj ali več. Ko se zavem, da se imam za nekaj manj ali več, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem popolnoma enakovredna kot ostali ljudje okoli mene in se mi ni treba poveličevat ali poniževat pred njimi, ker smo vsi pač samo ljudje. Zavezujem se, da se nimam več za superiorno ali inferiorno in ko se zavem tega pričem z dihanjem in grem na isti nivo kot oni.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati, da me imajo drugi ljudje za nekaj več/manj kot so vredni sami. Ko se zavem, da mislim/predvidevam, da me imajo drugi ljudje za nekaj več/manj kot so vredni sami, se ustavim in diham. Zavedam se, da lahko zaradi mojega oglaševanja, kjer se oglašujem zaradi podjetja, da mislijo, da se imam za nekaj več, vendar to je njihov problem in ne moj, saj jaz sem takšna kot sem, kaj pa si drugi mislijo o meni pa so njihove projekcije in je bolje, da se jaz z njimi ne ukvarjam. Zavezujem se, da ne razmišljam kako me gledajo drugi, ampak da jaz gledam druge enakovredno sebi in tako tudi delujem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila dajati na zadnje mesto pri sebi, čeprav si zaslužim prvo. Ko se zavem, da se dajem na zadnje mesto pri sebi, čeprav si zaslužim prvo, se ustavim in diham. Zavedam se, da se premalo posvečam sama sebi in raje se posvečam drugim, ker je to pač lažje in v mojih mislih boljše za vse. Vendar če sama nisem zadovoljna s seboj, potem ne bo nihče zadovoljen z mano. Zavezujem se, da se bom posvečala najprej sebi, potem pa še drugim.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila si ne biti zadovoljna sama s seboj. Ko se zavem, da nisem zadovoljna sama s seboj, se ustavim in diham. Zavedam se, da vse to prihaja iz mojega otroštva, kjer so mi drugi govorili kako slaba in nič vredna sem, ter jim verjamem še vedno. Zavezujem se, da se gledam samo realno in se vidim ravno takšna kot sem v resnici. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila poslušati in sprejeti mnenje drugih kot resnico, katero nisem videla skozi svoje oči in nisem videla ali je to kar govorijo realno ali samo njihove predstave. Ko se zavem, da poslušam in sprejemam mnenje drugih kot resnico, katero nisem videla skozi svoje oči in nisem videla ali je to kar govorijo realno ali samo njihove predstave, se ustavim in diham. Zavedam se, da ljudje v umu imajo svoje predstave, ki se tudi ne ujemajo z realnostjo, saj sem sama tudi še veliko v mislih in si tudi predstavljam stvari kakšne bi morale biti, vendar v resnici niso take. Zavezujem se, da bom poizkušala gledati čimbolj realno na svet, ter ne sprejemati mnenja drugih kot resnico, ko bom v dvomih ali je to kar pravijo resnica ali ne.

59. dan: Prsti in misli ter problemi

Pričela sem z raziskovanjem prstov, kjer vsaka roka pove nakaj in vsak prst pove nekaj. Leva roka je izražanje, desna manifestacija. Nato pove vsak prst nekaj in sicer palec predstavlja mene, sebe, kazalec predstavlja smer, vodenje, navodila, vodstvo in tako naprej. Skozi serijo blogov bom poizkušala ugotoviti na katerih področjih imam probleme in jih najti ter osvestiti. Začela bom s palci, torej s seboj, saj imam na obeh palcih ranice, torej imam tako probleme z izražanjem kot z manifestacijo sebe.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se imeti za nekaj manj. Ko se zavem, da se imam za nekaj manj, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem vredna ravno toliko, kot ostali ljudje na tem planetu in če imam sebe za nekaj manj, imam druge za nekaj več. Zavezujem se, da ko se imam za nekaj manj se spomnim na to, da smo vsi enakovredni in se umirim s pomočjo diha.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila si reči, da sem močnejše postave. Ko se zavem, da si govorim, da sem močnejše postave, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to samo moje mnenje in ker ne znam najti drugačnega opisa kot je ta opis, ga uporabljam. Sem močnejša, vendar močnejša v primerjavi s čem in kom. Zavezujem se, da čeprav bom še kdaj uporabila ta izraz, da do njega ne gojim čustev in poizkusim dati še neko primerjavo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da s tem ko se razdajam, da pomagam drugim. Ko se zavem, da mislim, da s tem ko se razdajam, da pomagam drugim, se ustavim in diham. Zavedam se, da če se razdajaš in hočem pomagati vsakemu, za katerega misliš, da potrebuje pomoč, to ni pomoč, ampak vsiljevanje. Zato je bolje, da se posvečam sebi in če me kdo prosi za pomoč, pomagam tej osebi. Zavezujem se, da ljudem pomagam samo, če me prosijo za pomoč.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti preveč problemov sama s seboj in namesto da bi jih reševala, jih tlačim v sebi. Ko se zavem, da imam preveč problemov sama s seboj in namesto da bi jih reševala, jih tlačim v sebi, se ustavim in diham. Zavedam se, da če se problemi nalagajo, da bo vedno težje jih reševati in vedno več jih bo, zato je najbolje, da jih rešujem sproti ko nastanejo in jih predelam in odstranim. Zavezujem se, da vse probleme rešujem sproti.

nedelja, 22. februar 2015

58. dan: Pregled mojih miselnih vzorcev 8/1

Včeraj sem pričela pisati o trenutku, ko se nisem hotela fotografirati in sem se odločila, da bom to preverila v miru. V zadnjem času sem bila sama pobudnik za fotografiranje, sem želela sama, da me drugi fotografirajo. Bila sem pripravljena na to, sprejela sem, vendar sem v zadnjem tednu dvakrat zavrnila fotografiranje, ker tega nisem hotela, saj nisem bila pripravljena na to. Torej je verjetno krivo za moje obnašanje, da sem zavrnila fotografiranje v tem, da nisem bila pripravljena za fotografiranje. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila trmiti se ker se nisem hotela fotografirati, ko je nekdo pedlagal, da bi posneli skupinsko fotografijo. Ko se zavem, da se trmim, ker se nisem hotela fotografirati, ko je nekdo predlagal, da bi posneli skupinsko fotografijo. Zavedam se, da sem za moje trmljenje kriva sama, čeprav se je pred tem dogodkom zgodilo kar nekaj dogodkov, ki so pripeljali do tega. Zavezujem se, da z dihanjem preprečujem napade trmljenja.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da so pretekli dogodki vplivali name, čeprav niso imeli nobene povezave s tem dogodkom. Ko se zavem, da pretekli dogodki vplivajo name, čeprav nimajo nobene povezave s tem dogodkom, se ustavim in diham. Zavedam se, da je bila odločitem samo na meni in bi lahko bil potek dogodkov od začetka do tega dogodka popolnoma drugačen in lahko bi se fotografirala. Vendar ker sem bila slabe volje, sem se odločila, d ase nočem fotografirat. Zavezujem se, da moje počutje ne sme vplivati na moje odločitve, katere morajo biti najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejla in si dovolila zaradi trenutne slabe volje se odločiti, da se nočem fotografirat, ker nisem bila zaradi tega pripravljena na to. Ko se zavem, da zaradi trenutne slabe volje se odločim, da se nočem fotgrafirati, ker nisem bila zaradi tega pripravljena na to, se ustavim in diham. Zavedam se, da je za moje slabo počutje krivo pričakovanje, saj je slaba volja povezana s konfliktom med tem, kar sem pričakovala in tem, kar se je dejansko zgodilo. Zavezujem se, da nima pričakovanj in tako ne more priti do konfliktov med pričakovanji in dejansko situacijo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila pričakovati in načrtovati kaj in kako se bo dogajalo. Ko se zavem, da pričakujem in načrtujem kaj in kako se bo dogajalo, se ustavim in diham. Zavedam se, da ta pričakovanja pripeljejo do čustev, saj so čustva konflikti med dejanskim stanjem in tem kar pričakujemo, so pa lahko negativna ali pozitivna. Zavezujem se, da se znebim pričakovanj in zmanjšam konfliktne situacije na minimum.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne fotografirati se zaradi tega, ker nisem bila pripravljena na to. Ko se zavem, da se ne želim fotografirati se zaradi tega, ker nisem bila pripravljena na to, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to, da nisem bila pripravljena samo v moji glavi, vendar se mi trenutek ni zdel primeren za fotografiranje. Zavezujem se, da se potrudim in sprejmem sebe in se fotografiram.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se kasneje fotografirati, vendar sem takrat še vedno bila bitko sama s seboj. Ko se zavem, da ko sem se kasneje fotografirala, da sem tatkrat še vedno bila bitko sama s sebom. Zavedam se, da razlog, da ne gledam v kamero, ampak stran od nje ni krivo samo sonce, ki naj bi me v tistem trenutku slepilo, ampak tudi bitka same s seboj. Lagala sem si, ker sem se po določenem času prisilila se fotografirati, vendar v resnici si nisem želela tega, kar pove moj pogled vstran. Zavezujem se, da delam na sebi in spoznavanju svojih reakcij.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila lagati sama sebi, da se želim fotografirati, čeprav globoko v sebi se najraje nebi, ker nisem bila čisto pripravljena na to. Ko se zavem, da sem lagala sama sebi, da se želim fotografirati, čeprav globoko v sebi se najraje nebi, ker nisem bila čisto pripravljena na to, se ustavim in diham. Zavedam se, da če se opazujem sama sebe in potem primerjam to, kar sem podzavestno naredila s tem, kar sem v tistem trenutku mislila, kmalu ugotovim kaj se je v resnici skrivalo v mojem umu. Zavezujem se, da se opazujem in se spremljam in povezujem misli z dejanji, ter na teh odkritjih pišem samoodpuščanja.

sobota, 21. februar 2015

57. dan: Pregled mojih miselnih vzorcev 8

Danes sem končno spoznala osebo, o kateri sem že pisala in moji strahovi so se uresničili. Nisem vedela kako bom reagirala ko bom to osebo zagledala in zgodilo se je, da sem najprej otrpnila in nisem vedela kaj narediti, ko pa sem se navadila in sem se ojunačila, sem popolnoma obrnila svoje obnašanje, dokler mi niso drugi pred mene postavili ogledalo, saj se nisem opazila. Potem sem se umirila, ter sem se z njimi družila kot bi se morala od samega začetka, dokler niso rekli, da bi se skupaj fotografirali. Takrat pa se je zame ustavil svet, nisem se mogla zbrati in sem vstrajno govorila, da se nočem fotografirat. Umaknila sem se iz družbe in namesto, da bi se po navodilih drugih posvetila dihanju, sem skoraj hiperventilirala zaradi hitrega dihanja, ter pričela jokat. Kmalu je bilo konec tega "odklopa" in sem se pridružila družbi, kjer smo delali vaje po parih in me je tisti, ki je delal pare dal skupaj z njim, čeprav je vedel kaj si mislim o njemu. Umirila sem se in bilo je bolje, ter nato sem se pustila fotografirat, čeprav težko, saj me je bilo nekako sram mojega izpada.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti strahove pred srečanjem z osebo, ter imeti reakcije ob srečanju s to osebo. Ko se zavem, da sem imela strahove pred srečanjem z osebo, ter imela reakcije ob srečanju s to osebo, se ustavim in diham. Zavedam se, da do strahu in reakcij pride zaradi mojih pričakovanj, ki nimajo nobene veze z realnostjo in bi bilo bolje, da jih ne bi imela nobenih, saj tako ne bi imela tudi nobenih pričakovanj. Zavezujem se, da mimam nobenih pričakovan.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila otrpniti, ko sem prvič v živo srečala osebo. Ko se zavem, da otrpnem, ko prvič v živo srečam osebo, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to prišlo zaradi mojih pričakovanj. Osebo sem že videla kako zgleda, saj sem z njo govorila preko skype-a preko kamere, pa tudi če nebi, bi ne smela imeti kakršnihkoli pričakovanj glede tega. Zavezujem se, da nimam nobenih pričakovanj, kako naj bo zgledala določena oseba.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila obnašati se vsiljivo do drugih in napadalno, ko sem se razživela. Ko se zavem, da se obnašam vsiljivo in napadalno, ko se razživim, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to moje obnašanje zaradi mojih lastnih pričakovanj. In lastne želje po pozornosti drugih. Z vsiljivostjo si želim opozoriti druge, da sem tam in da bi mi lahko poklonili malo svojega časa in pozornosti. Zavezujem se, da ko in če pridem v družbo, ne iščem pozornosti, ki sem jo tako ali tako deležna.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila obnašati kot razvajen otrok. Ko se zavem, da sem obnašam kot razvajen otrok, se ustavim in diham. Zavedam se, da s svojim obnašanjem ne privabljam ljudi v mojo družbo, ampak ji prej odbijam od sebe in tako je manjša verjetnost, da bodo ljudje hoteli se še družiti z mano. Zavezujem se, da se obnašam bol letom primerno, bol tako, kot pričakujejo drugi, manj vsiljivo. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se trmiti brez razloga, da se ne bom fotografirala. Ko se zavem, da se trmim brez razloga, da se ne bom fotografirala, se ustavim in diham. Zavedam se, da nek razlog je, čeprav ni najprej dovolj očiten, vendar se nekje skriva, mora biti razlog, čeprav ga ne vidim takoj. Za to, da se nisem fotografirala ni razlog, da se ne maram fotografirati, ker sem že pozirala različnim fotografom. Vendar trenutno ne vidim pravega razloga, zato bom morala to še predelati globlje. Zavezujem se, da bom ugotovila razlog, zakaj se nisem hotela oz mogla fotografirati.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila hiperventilirati, namesto, da si upoštevala nasvet in zavestno dihala. Ko se zavem, da hiperventiliam, namesto, da upoštevam nasvet in zavestno diham, se ustavim in diham. Zavedam se, da s hiperventilacijo škodim sebi, ter si prav nič ne pomagam. Zavezujem se, da če mi nekdo reče naj diham, se raje ustavim in diham, kot pa se trmim še naprej in delam po svoje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila dvomiti v odločitve drugih, ko je naredil pare in je mene dal v par z njim samim. Ko se zavem, da dvomim v odločitve drugih, ko je naredil pare in je mene dal v par z njim samim, se ustavim in diham. Zavedam se, da so odločitve drugih, če niso v nasprotju najboljše za vse že prave in mogoče moje mišljenje, da to ni dobro ali prav sploh ni dobro. Verjetno, če ne bi me dal v par s seboj, da ne bi delala vaj, tako pa sem se premaknila in začela delatin se sčasoma bolje počutila.

petek, 20. februar 2015

56. dan: Pregled mojih miselnih vzorcev 7

Zamenjala sem svojo lokacijo za nekaj dni in sicer sem odšla v 2,5h oddaljen kraj, kjer bom v družbi ljudi, katere sem spoznala preko spleta preživela vikend. Nekaj sem jih že prej spoznala v živo, nekaj tik pred odhodom od doma, ostale pa ko sem prišla na lokacijo. No, osebo katero si nekako najbolj želim spoznati še nisem spoznala. Bila sem nestrpna in živčna in vse skupaj je bil velik podvig. Nisem vedela v kaj se spuščam. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti živčna zaradi tega, ker bom spoznala tudi v živo nove ljudi. Ko se zavem, da sem živčna zaradi tega, ker bom spoznala tudi v živo nove ljudi, se ustavim in diham. Zavedam se, da tudi drugi ljudje vsak dan sppoznavajo nove ljudi, vendar oni niso živčni. Sama sem živčna zato, ker imam nekakšna pričakovanja glede teh ljudi. Zavezujem se, da nimam nobenih pričakovanj in se prepustim trenutku.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti pričakovanja o in glede ljudi katere sem oz še bom spoznala. Ko sem zavem, da imam pričakovanja o in glede ljudi katere sem oz še bom spoznala, se ustavim in diham. Zavedam se, da ni dobro imeti kakršnakoli pričakovanja, ker če ni tako, kot pričakuješ, pride do čustvenih reakcij in to ni dobro. Bolje je dihati in sprejeti trenutek takrat ko se zgodi in gledati na vse realno. Zavezujem se, da gledam na vse realno.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti nervozna, ko sem srečala v živo osebo, ki mi občasno tudi preko spleta ni najbolj všeč. Ko se zavem, da sem nervozna, ko srečam v živo osebo, ki mi občasno tudi preko spleta ni najbolj všeč, se ustavim in diham. Zavedam se, da za moje reakcije ni kriva ta oseba, ampak sem kriva samo jaz in moram sama predelat s seboj svoje probleme, ki jih vidi v odnosu do te osebe. Zavezujem se, da sama predelam s seboj probleme s to osebo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila si nekaj predstavljati glede neke osebe, čeprav to mi ni dovoljeno, ter te osebe tudi ne zanimam. Ko se zavem, da si nekaj predstavljam glede neke osebe, čeprav mi to ni dovoljeno, ter te osebe tudi ne zanimam, se ustavim in diham. Zavedam se, da imam še veliko svojih predstav in prevečkrat nisem dovolj čustveno stabilna. Opazila sem, da sem na skrivaj flirtala s to osebo, čeprav nekako nisem želela tega početi, ker med nama je lahko samo in edino prijateljstvo in nič drugega. Zavezujem se, da ne gojim čustva do oseb, čeprav so mi všeč.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila podzavestno flirtati z neko osebo in sem se sama zalotila kako sem občasno izvajala neke fore. Ko se zavem, da sem podzavesto flirtala z neko osebo in sem se sama zalotila kako sem občasno izvajala neke fore, se ustavim in diham. Zavedam se, da to flirtanje vidim samo jaz kot flirtanje, drugim moje fore ne pomenijo nič in ne vidijo nič v tem. Zavezujem se, da ne flirtam z osebami s katerimi ne morem imeti nič.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila mislit/predstavljati, da so moje fore v resnici flirtanje. Ko se zavem, da mislim/predstavljam si, da so moje fore v resnici flirtanje, se ustavim in diham. Zavedam se, da če daš nekemu gibu, pogledu, čemerkoli pomen, potem ima to pomen samo zate in za nikogar drugega. Najin pogovor sem vzela zgolj prijateljski in to je to, nobenih čustev, ničesar. Zavezujem se, da gibom, pogledom in ostalim malenkostim ne dajem pomena.

četrtek, 19. februar 2015

55. dan: Kihanje in lubosumje/fovšija

Ne vem ali to spada skupaj, ampak jaz sem besede v naslovu uspela povezati. Gledam fotografije, ter berem objavo ene gospodične, ki se ukvarja s podobnimi stvarmi kot jaz, ter v tistem trenutku kihnem. V mislih grem malo nazaj, ter ugotovim, da pa je to lahko znak, da naj neham biti ljubosumna nanjo, ter se raje še sama potrudim po najboljših močeh, dam bom tudi jaz nekoč na njenem mestu.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti ljubosumna na osebo, ki se trudi za svoj uspeh. Ko se zavem, da sem ljubosumna na osebo, ki se trudi za svoj uspeh, se ustavim in diham. Zavedam se, da se tudi ona trudi že kar nekaj časa, da je postala tako uspešna kot je sedaj. Sama sem na začetku poti in nimam izkušenj. Zavezujem se, da se ne primerjam z drugimi ljudmi in nisem ljubosumna nanje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati, da je kihanje in lubosumje/fovšija povezano. Ko se zavem, da mislim/predvidevam, da je kihanje in lubosumje/fovšija povezano, se ustavim in diham. Zavedam se, da nimam dovolj znanja povezovati določenih reakcij z miselnimi vzorci. S tem, ko sem dala prednost prvi ideji, sem dala prednost umu, da sam pove, kaj si želi, da jaz mislim, da je prav in ne kar je v resnici prav, vendar to kihanje me je zbudilo, da sem pričela razmišljat o ljubosumju, saj če ne bi kihnila, bi šlo to mimo mene. Zavezujem se, da ne sklepam prehitro o pomenu določenih reakcij od različnih miselnih vzorcih in podzavestnih problemih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne opaziti, da sem ljubosumna na določeno osebo. Ko se zavem, da ne opazim, da sem ljubosumna na določeno osebo, se ustavim in diham. Zavedam se, da je težko biti samoiskren in videti svoje napake in primanjklaje, vendar s časom in vajo je tudi to mogoče. Zavezujem se, da bom hitreje prepoznala svoja čustva in čustvene reakcije.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti ljubosumna na osebo, ki je objavila fotografije na katerih je prikazano kako jo snemajo za neko oddajo. Ko se zavem, da sem ljubosumna na osebo, ki je objavila fotografije na katerih je prikazano kako jo snemajo za neko oddajo. Zavedam se, da je to snemanje povezano tudi z resničnostnim šovom v katerem je tekmovala in to kar so jo snemali ni za njeno oddajo, ampak je samo nejna predstavitev. Ljubosumje se je pričelo zato, ker si želim imeti tudi sama svojo oddajo. Zavezujem se, da si bom delal reklamo na vsakem koraku, se izpopolnjevala, delala vloge in se še drugače javno kazala, da me bodo opazili in po želji tudi mene povabili v kako sodelovanje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti ljubosumna na osebo, ker sem kamere povezala z njeno lastno oddajo katero bi lahko snemala. Ko se zavem, da sem ljubosumna na osebo, ker sem kamere povezala z njeno lastno oddajo aktero bi lahko snemala, se ustavim in diham. Zavedam se, da ima več znanja in se je že dogovarjala za lastno oddajo, sama pa še nisem znana nikjer in za televizijo še ne obstajam. Zavezujem se, da se ne primerjam in nisem ljubosumna na druge, ker to ni potrebno.

sreda, 18. februar 2015

54. dan: Pomen dotika

Vsi smo oblečeni, nekateri nosimo tudi nakit, ali kakšne drugačne dodatke. Vse to se stalno dotika naše kože. Najprej smo mogoče slabe volje, ker nismo navajeni na določeno stvar, vendar se kmalu navadimo nanjo. Vendar kaj se zgodi, ko zgubimo, odstranimo ali slečemo stvar? Dobimo občutek, da nekaj manjka. Ta nekaj pa je dotik. Ne, ni potrebno, da dobimo dotik tako, da nas se nihče dotakne, tudi stvari se nas dotikajo in tudi te stvari imajo lahko velik pomen.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila občutiti praznino, ker sem dala dol obesek na vrvici, ki sem ga nosila zadnja dva meseca. Ko se zavem, da občutim praznino, ker sem dala dol obesek na vrvici, ki sem ga nosila zadnja dva meseca, se ustavim in diham. Zavedam se, da je moč želje po dotiku velika, prav takšna pa je tudi moč navade. Ko nosiš neko stvar dalj časa, se navadiš nanjo in potem če to odstraniš se moraš ponovno navaditi na novo stanje, vmes pa vlada praznina. Zavezujem se, da se na praznino navadim v najkrajšem možnem času.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila igrati se s plastično travico katero božam, da se umirim in sprostim. Ko se zavem, da se igram s plastično travico katero božam, da se umirim in sprostim, se ustavim in diham. Zavedam se, da tudi to je tisti tako meni potreben dotik, ki ga potrebujem. Plastično okrasno travico sem dobila kot darilo in jo imam na dosegu roke in večkrat sežem po njej in se poizkušam sprostiti z božanjem le-te. Zavezujem se, da zmanjšujem dotike, saj jih imam tako ali tako že dovolj, saj tudi obleke se me dotikajo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila željo po dotiku s sočlovekom zamenjati z dotikom po stvari, namesto da se soočim s problemom in ga osvestim. Ko se zavem, da željo po dotiku s sočlovekum sem zamenjala z dotikom po stvari, namesto da se soočim s problemom in ga osvestim, se ustavim in diham. Zavedam se, da pri samem dotiku ni nič spornega, ampak je prevelika želja in potreba po fizičnem dotiku sporna, saj čeprav se ne objemaš s sočlovekom ali s stvarjo, se vseeno dotikaš ozioma se obleka dotika kože in tudi to so dotiki, dolgotrajni in močni in pomembni. Zavezujem se, da zmanjšujem število zunanjih dotikov, saj jih imam že veliko.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila stegniti roko ko grem poleg žive meje, da me listki žive meje božajo po prstih, vendar to delam podzavestno in se ne zavedam da je tudi to pravi in pristni dotik. Ko se zavem da stegnem roko ko grem poleg žive mene, da me listki žive meje božajo po prstih, vendar to delam podzavestno in se ne zavedam, da je tudi to pravi in pristni dotik, se ustavim in diham. Zavedam se, da veliko dotikov ljudje ne jemljemo kot dotik, veliko dotikov ne čutimo, ne občutimo, se jih ne zavedamo, čepav smo vedno in povsod obdani z njimi. Zavezujem se, da sem bolj pozorna na vsakršne dotike.

torek, 17. februar 2015

53. dan: Pregled mojih miselnih vzorcev 6/1

Včeraj sem zaradi časovne stiske obdelala površno probleme, kateri si zaslužijo vso mojo pozornost, te da jih predelam popolnoma, saj me zaustavljajo pri mojem dojemanju sveta okoli mene, saj si ne upam narediti nekega koraka, ki je pomemben zame in za ljudi okoli mene.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da so besede osebe močno vplivale name. Ko se zavem, da besede osebe močno vplivale name, se ustavim in diham. Zavedam se, da mladi ljudje, ki ne verjamejo vase iščejo potrditve pri drugih in jim zaupajo stvari, katere ne bi smeli. Potem lahko ti ljudje to izkoristijo, da s temi mladimi delajo kar želijo in jih izkoristijo za svoje dobro, hkrati pa grozijo, da si mladi ne bi upali nič. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi meni. Zato moram biti sama dovolj močna, da drugim ne razlagam o sebi, ter me drugi tako ne morejo izkoristiti. Zavezujem se, da drugim ne govorim o sebi in svojih problemih. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da so mi njegovi dotiki prišli do živega in sem skoraj bruhala zaradi njih. Ko se zavem, da so mi njegovi dotiki prišli do živega in sem skoraj bruhala zaradi njih, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem mu to dopustila zaradi strahu zaradi njegovih groženj in sem mu dovolila se dotikati mene samo zato, ker sem se ga bala. Strah me je bilo, da bo izpolnil svoje grožnje. Zavezujem se, da če nekaj nočem, rečem enostavno in odločno, da tega nočem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da me je izsiljeval tudi tako, da je igral, da je delal samomor. Ko se zavem, da me je izsiljeval tudi tako, da je igral, da je delal samomor, se ustavim in diham. Zavedam se, da so ljudje zmožni početi vse, samo da pridejo do tega, kar si zadajo v glavo, sploh če mislijo, da imajo tako moč nad drugo osebo. Zavezujem se, da smiljenje samemu sebi ne pomaga več pri meni, in tako dobivajo samo še negativne točke pri meni.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da njegovo obnašanje do mene vpliva na moje mišljenje, da so vsi moški isti in zaradi tega imam, čeprav imam veliko željo po partnerju, obenem tudi velik strah biti sama z osebo moškega spola. Ko se zavem, da njegovo obnašanje do mene vpliva na moje mišljenje, da so vsi moški isti in zaradi tega imam, čeprav imam veliko željo po partnerju, tudi velik strah biti sama z osebo moškega spola, se ustavim in diham. Zavedam se, da niso vsi moški isti in da je on in njegovo grožnje in poniževanja prej izjema kot pravilo, čeprav se najdejo tudi taki, ki celo umorijo svoje partnerice, če ni tako, kot si oni zadajo. Zavezujem se, da spoznavam ljudi v živo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se počutiti slabo in imeti povišan srčni utrip, sedaj, ko pišem to. Ko se zavem, da se počutim slabi in imam povišan srčni utrip, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to moja šibka točka, ki sem jo reševala zadnji dve leti in sem že prišla do tega, da sem si upala spoznavati ljudi v živo, vendar je v meni še vedno velik strah. Zavezujem se, da me misel nanj ne gane več.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila zapirati se pred svetom in nikomur ne zaupati nič. Ko se zavem, da se zapiram pred svetom in nikomur ne zaupam nič, se ustavim in diham. Zavedam se, da niso vsi ljudje podobni temu človeku, zato sem se počasi pričela odpirat, vendar samo v virtualnem svetu, v realnem svetu je to zame težje. Zavezujem se, da se počasi odpiram ljudem okoli sebe tudi v realnem svetu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati o tem človeku, saj vsakič ko to razmišljam, dobim krč na levi nog v stegenjsko mišico, na notranji strani noge. Ko se zavem, da razmišljam o tem človeku, saj vsakič ko to razmišljam, dobim krč na levi nogi v stegenjsko mišico, na notranji strani noge, se ustavim in diham. Zavedam se, da so lahko tudi bolečine povezane z našimi mislimi in nam tako fizično telo sporoča o čemu se razmišlja in nas tako opomni, naj prenehamo s tem. Zavezujem se, da bom ob podobnih krčih prenehala misliti na to osebo, ter pričela z dihanjem.

ponedeljek, 16. februar 2015

52. dan: Pregled mojih miselnih vzorcev 6

Ko človeku ponudiš prst in vzame roko ali še kaj več, potem ti mora biti takoj jasno, da moraš takoj izginiti daleč proč od njega. Vendar jaz se taga nisem zavedala, dokler ni bilo prepozno in še vedno se puščam izkoriščati ljudem. Kar nekaj let starejši osebi sem se pustila, da me je psihično zlorabljala s tem, da mi je grozila, me žalila in poniževala. Počela sem zaradi groženj stvari, ki jih ne počnem. Vse skozi pa je bil v meni velik strah, da grožnje uresniči, kar je ta oseba tudi storila, potem, ko sem se ji uprla in prekinila vse veze s to osebo. Vendar v meni je še vedno velik strah pred osebami istega spola, kot je bila ta oseba, da se mi bo poleg njih dogajalo isto kot poleg te osebe.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da je neka oseba imela tolikšno moč nad mano. Ko se zavem, da ima neka oseba tolikšno moč nad mano se ustavim in diham. Zavedam se, da nihče ne more mi narediti nič in tudi ne vplivati name, če tega sama nočem. Sem enako vredna kot katerikoli človek na tem planetu. Zavezujem se, da če ugotovim, da ima kdo kako moč nad mano, da se takoj postavim zase. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti lažem te osebe, saj me je tako priklenila nase, potem ko sem tej osebi povedala in pokazala stvari, ki niso za javnost in me je s tem izsiljevala in mi grozila. Ko se zavem, da verjamem lažem osebe, ki me je na tak način priklenila nase, potem ko sem tej osebi povedala in pokazala stvari, ki niso za javnost in je je s tem izsiljevala in mi grozila, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem bila nepremišljena, da sem neznani osebi povedala in pokazala preveč, kar ji nisem smela. Verjameš lahko samo sebi, pa še to ne popolnoma, tako za sabo pa pridejo osebe, ki so samoiskrene in pišejo javne bloge, saj tako se vidi, da ničesar ne skrivajo. Zavezujem se, da nikomur ne verjamem na besedo, ampak so morajo moje zaupanje pridobiti vse osebe okoli mene.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila da sem zaradi te osebe se sekirala in si uničevala življenje s tem. Ko se zavem, da sem zaradi te osebe se sekirala in si uničevala življenje s tem, se ustavim in diham. Zavedam se, da za vse kar je bilo, sem bila kriva sama, ker sem si dovolila, da mi pride do živega in sem raje vse zadrževala v sebi in tlačila vase, namesto da bi dala iz sebe. Zavezujem se, da probleme, ki jih ne morem rešiti sama podelim z drugimi, ki mi dajo vsaj namige za reševanje problemov, saj rešiti jih bom morala sama.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da je ta oseba čustveno vplivala name z izsiljevanji in grožnjami. Ko se zavem, da ta oseba čustveno vpliva name z izsiljevanji in grožnjami, se ustavim in diham. Zavedam se, da samo ko bom čustveno stabilna, nihče ne bo imel vpliva name in bom tako dovolj močna, da se ubranim vseh napadov. Zavezujem se, da se bom trudila in delala na svoji čustveni stabilnosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da sem dovolila tej osebi blizu, saj sem iskala neko osebo, ki bi zapolnila praznino, ter mi posvetila svoj čas. Ko se zavem, da sem dovolila tej osebi blizu, saj sem iskala neko osebo, ki bi zapolnila praznino, ter mi posvetila svoj čas, se ustavim in diham. Zavedam se, da takoj ko sem zvedela prava leta te osebe, bi morala prekiniti vse stike, ter tudi če sem potrebovala nekoga ob sebi, ta oseba nikakor ni bila primerna za to in sem zaradi tega samo trpela. Zavezujem se, da če bom sama sebi najboljši partner, da ne potrebujem ljudi okoli sebe, ki bi mi zapolnili praznino. 

nedelja, 15. februar 2015

51. dan: Pregled mojih miselnih vzorcev 5

Bila sem na enem dogodku. Ker sem bila spet sama sebi tečna, sem v času, ko sem lahko se umaknila drugam od množice ljudi in tistih s katerimi sem na dogodku sedela. Raje sem bila v družbi simpatičnih deklic, katere so bile še zelo mlade. Ker je bila glasba za normalen pogovor preglasna, sem jim dala svoj telefon in so gledale albume na fabebooku in to same in so jim bile fotografije celo všeč. Da, objavljam večinoma fotografije narave, zato so bile fotografije primerne tudi zanje. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti sama sebi tečna. Ko se zavem, da sem sama sebi tečna, se ustavim in diham. Zavedam se, da je bilo za moje stanje krivo več dejavnikov, tako zunanji, kot notranji/osebni. Zavezujem se, da me zunanji dejavniki ne spravijo v slabo stanje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila da sem očitala pošiljatelju sporočila, ki sem ga dobila na telefon, da mi je uničil dan. Ko se zavem, da sem očitala pošiljatelju sporočila, ki sem ga dobila na telefon, da mi je uničil dan, se ustavim in diham. Zavedam se, da nihče mi ne more uničiti dneva, če sama tega nočem. To se mi je zgodilo, ker sem na to sporočilo čustveno reagirala. Takega sporočila od te osebe na ta dan sploh nisem pričakovala, saj ponavadi če mi že pošlje, pošlje v nedeljo zvečer, ne pa v soboto popoldne. Vsak človek ima svobodno voljo in lahko mi pošlje sporočilo in kliče, kadar ima voljo in čas početi, seveda ob spodobnem času. Zavezujem se, da se ne obremenjujem glede časa sprejema sporočila in če nočem mi nihče ne more uničiti dneva.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati samoto, vendar obenem iskati pozornost pri nekih osebah, ki so veliko mlajše od mene in bi bila lahko jim mama. Ko se zavem, da iščem samoto, vendar obenem iščem pozornost pri nekaterih osebaj, ki so veliko mlajše od mene in bi bila lahko jim mama, se ustavim in diham. Zavedam se, da hkratno iskanje miru in pozornosti ni normalno, saj je tako stanje povzročilo stanje v keterem klepetamo preko spleta, saj smo obenem sami in v družbi drugih in je komunikacija na tak način lažja kot komunicianje v živo. Prav tako so otroci manj obremenjeni s problemi in primerjavami in lažje sprejmejo sočloveka, kot odrasli, ki se jim določeno početje zdi nesprejemljivo. Z najmlajšo sve razvili preprost način komunikacije, ki je bil učinkovit, ko ni bilo na telefonu, kjer je gledala vse fotografije tako, kot mora biti, me je samo pogledala in sem vedela, da moram pogledat kaj je narobe. Ni šlo za telepatijo ali intuicijo, ampak komunikacijo. Zavezujem se, da ne bom več bežala od ljudi mojih let in več komunicirala osebno z njimi, saj bi moralo biti še bolj enostavno komunicirat kot z otroci. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne aktivno sodelovati pri dogajanju na dogodku. Ko se zavem, da ne aktivno sodelujem pri dogajanju pri dogodku, se ustavim in diham. Zavedam se, da se od določenih aktivnostih počutim nelagodno in raje pri njih ne sodelujem. Fotografirati se nisem hotela, ker sem malo pred tem jokala in bi bilo na fotografiji to zelo očitno, prav tako tudi druge stvari mi niso bile všeč, ker če se ti mora nekaj zgoditi, se ti bo tudi brez kakršnegakoli dodatka, ki bi ti prinesel srečo ali kaj podobnega. Sem se pa pustila prepričati in sem šla plesat z eno osebo, čeprav sem se branila na začetku. Zavezujem se, da če ne mislim aktivno sodelovati, se podobnih dogodkov ne udeležim več.

petek, 13. februar 2015

50. dan: Pregled mojih miselnih vzorcev 4

V srednji šoli sem veliko pisala in sicer pesmi. Pisala sem jih v zvezek, ter napisala tudi po več pesmi v kratkem času. Ko sem dobila "navdih" je samo vrelo iz mene. Ti zvezki s pesmimi so neke vrste moj dnevnik in je v pesmih bilo prav lepo videti moje razpoloženje, večinoma slabo, z mislijo po smti, žalosti in osamljenosti. Vendar saj pišem sedaj pa bloge, tudi v blogih je zaznati moje razpoloženje, vendar razlika med pesmimi in blogi je ta, da pesmi nisem objavljala javno, in jih nisem dala drugim ljudem za brat in ocenit, razen parim, za katere sem vedela, da bodo dali konstruktivno mnenje, in me prej okurcali, kot pa pohvalili. Vendar čez čas sem te pesmi tudi javno v blogu, na FB in nenazadnje na Pesem.si tudi objavila. Kaj se je spremenilo? Sem postala biti odvisna od mnenj drugih? 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati pozornost s tem, ko ponudim svoje bloge in pesmi in druge objave v branje drugim. Ko se zavem, da iščem pozornost s tem, da ponudim svoje bloge in pesmi in druge objave vbranje drugim, se ustavim in diham. Zavedam se, da pozornost iščem na različne načine. Eni so zelo vsiljivi, in sicer tako, da se zdim še sama sebi tečna, drugi pa tako prefinjeni, da jih niti sama ne opazim in se jih ne zavedam. Zavezujem se, da prekinim z iskanjem pozornosti, ko ugotovim, da jo iščem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila postati odvisna od mnenj drugih, ter skoraj ne znam več živeti brez njih. Ko se zavem, da sem postala odvisna od mnenj drugih, ter skoraj ne znam več živeti brez njih, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to samo in edino moj problem, ki ga moram rešiti sama in to sorazmerno hitro, prej kot v enem letu. Zavezujem se, da bom delala na odkritju problema, zakaj sem odvisna od mnenj drugih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila z notranjo močjo, postajati vedno bolj šibka in odvisna od drugih. Ko se zavem, da z notranjo močjo, postajam vedno bolj šibka in odvisna od drugih, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem pričela kazati drugim svoje izdelke z začetkom bolezni meni bližnje osebe. Ker ta bolezen povzoči izgubo spomina, tej osebi skrivajo denar, ter pri nas sem bila tega seveda kriva jaz. Zaradi tega sem dobila občutek, da sem psihično stabilnejša, vendar sem vse probleme zadrževala v sebi.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila zadrževati vse togobe in probleme v sebi, ter se pred drugimi postavit močna tako, da sem drugim kazala svoje izdelke, na katere sem ponosna. Ko se zavem, da zadržujem vse tegobe in probleme v sebi, ter se pred drugimi postavljam močna tako, da sem drugim kazala svoje izdelke, na katere sem ponosna. Zavedam se, da vsakdo rešuje svoje probleme drugače. sama sem jih zadrževala v sebi in jih poizkušala reševati na svoj način, kateri se mi je zdel v danem trenutku najboljši. Zavezujem se, da bom probleme reševala, ne pa jih zadrževala v sebi.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila kriviti druge za moje probleme, za katere sem kriva sama. Ko se zavem, da krivim druge za moje probleme, za katere sem kriva sama, se ustavim in diham. Zavedam se, da moji problemi so samo moji in edino sama jih lahko rešim. Zavezujem se, da svoje probleme resujem sama.

četrtek, 12. februar 2015

49. dan: Snemanje vloga v tujem jeziku

Danes sem se odločila, da bom posnela vlog v angleščini. Posnela sem ga, da bi me tudi ljudje iz tujine spoznali, slišali, ter me tudi za silo razumeli. Priznam, nisem najboljša v angleščini, ko berem razumem, ko poslušam razumem, seveda če ni predolgo vse skupaj, glede pisanja me je preveč sram, da bi pisala kakšno neumnost, saj imam preslabo besedišče in tudi slovnico, kar se pozna tudi pri govorjenju. Odločitev za vlog je padla hitro, vendar pa sem od doma, do mesta snemanja imela kar doberšen del poti, zato me je na tem delu malo stisnila trema, ki pa ni bila prevelika, saj sem si jo pomagala premagati tudi s pomočjo dihanja. Sem se pa, ko sem skoraj pričela s snemanjem, skoraj premislila, vendar sem potem vsseeno speljala in sem za silo zadovoljna z rezultatom. Potrudit se je pač treba samo, da si pridobim vsak dan nekaj malega novih angleških besed, da povečam svoj besedni zaklad.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti živčna pred snemanjem vloga. Ko se zavem, da sem živčna pred snemanjem vloga, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to zaradi tega, ker se imam za manj vredno, ker ne govorim in razumem dobro angleško in nimam dovolj besednega zaklada. Zavezujem se, da bom več snemala tudi v angleščini, ter povečevala svoj besedni zaklad.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, misliti, da sem manj vredna, ker sem šibka v angleščini. Ko se zavem, da mislim, da sem manj vredna, ker sem šibka v angleščini, se ustavim in diham. Zavedam se, da so nacije, ki govorijo samo svoj jezik in se ne učijo tujih jezikov, pa tudi toliko kot znam, je v nekaterih primerih že zelo veliko. Zavezujem se, da se ne bom imela za manj, ampak se bom raje učila novih besed v tujem jeziku.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da me je sram govoriti angleško v bližini ljudi, kateri govorijo moj materni jezik in angleščino bolje kot jaz. Ko se zavem, da me je sram govoriti angleško v bližini ljudi, kateri govorijo moj materni jezik in angleščino bolje kot jaz, se ustavim in diham. Zavedam se, da so vsi enkrat se morali naučiti govoriti angleško, preden so se jo naučili govoriti tako dobro, kot jo govorijo sedaj. Za njimi je samo več vaje v branju in govorjenju, zato je tudi pri meni edina stvar, ki jo moram narediti vaja, vaja in še enkrat vaja. Zavezujem se, da berem, poslušam, govorim, se učim in vadim.

Odpustim si, dam sem sprejela in si dovolila, da me je sram kako bi pisala blog v angleščini. Ko se zavem, da me je sram kako bi pisala blog v angleščini, se ustavim in diham. Zavedam se, da moje pisanje je porazno in smešno in komaj berljivo, vendar če ne bom pisala, se ne bom nikoli naučila. Za začetek sem se odločila, da bo moje pisanje v angleščini omejeno na DIP lite, ki poteka v angleščini, ko pa bo tega konec, pa bom napisala tudi kakšen blog v angleščini. Zavezujem se, da pišem veliko tudi v angleščini, saj vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.

sreda, 11. februar 2015

48. dan: Pregled mojih miselnih vzorcev 3

Kar naprej se vrtim v enem in istem krogu. Osamljenost, jeza, ljubosumje, poniževanje same sebe, osamljenost in tako naprej. Bliža se mi nek dogodek, ki je povezan s partnerstvom, pa še valentinovo je na isti dan. Trenutno gledam po TV film Gola zabava in v glavi imam čudne predstave. Želim si, da me opazi kakšna oseba moškega spola, mi za valentinovo pošlje sporočilo, da sem opažena, da mi naredi kdorkoli kak premik. Jaz sem na voljo in sem pripravljena v svoji glavi za vezo. Ampak ali sem res?
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti v glavi kakršnekoli predstave, katere niso možne, ali pa če so. Ko se zavem, da imam v glavi kakršnekoli predstave, katere niso možne, ali pa če so, se ustavim in diham. Zavedam se, da s takimi predstavami v svoji glavi hranim edino svoj um in spravljam sebe v slabo voljo in jok. Zavezujem se, da ko imam kakšne predstave, da je najboljša rečitev zavestno dihanje in umiritev. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da mi drug lahko da še kaj več, kot si lahko sama. Ko se zavem, da mi lahko kdo drug lahko da še kaj več, kot si lahko sama, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem samo sama sebi najboljši partner, zaradi katerega ne bom nikoli razočarana, saj sama sebe ne morem pustiti na cedilu, čeprav se lahko tudi to zgodi, ko si človek ne zaupa dovolj. Zavezujem se, da sem sama sebi najboljši patner.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila želeti, da si imam partnerja zato, da se lahko pogovarjam s kom in delam z njim nekaj skupaj, saj je tako narejeno bolje in hitreje. Ko se zavem, da si želim, da imam partnerja zato, da se lahko pogovarjam s kom in delam z njim nekaj skupaj, saj je tako bolje in hitreje, se ustavim in diham. Zavedam se, da če delam sama, da bo narejeno ravno tako in nič drugače kot si želim, če pa delam s kom drugim, pa se bom morala prilagajati tej osebi. Namesto da sem vesela, ker sem neobremenjena s problemi drugih, ampak da rešujem samo svoje, si želim reševati probleme drugih. Pogovor z drugimi lahko nadomestim s poslušanjem literature na EQAFE, ali branjem kake knjige, ki mi lahko poda ogromno novih in nujno potrebnih informacij. Zavezujem se, da se ukvarjam samo s svojimi problemi, ki jih imam ogromno in jih rešujem, ko pa mi je dolgčas, pa se posvetim izobraževanju.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se imeti za nekaj manj. Ko se zavem, da se imam za nekaj manj, se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem, ko se bom imela za nekaj manj, ne bom mogla reševati svojih problemov, ampak se bom stalno primerjala z drugimi. Zavezujem se, da se ne oziram in se ne pimerjam z drugimi.

Odpustim si, da sem sprejela in so dovolila se imeti za slabšo, ker sem pri 28 letih še samska in seveda brez otrok. Ko se zavem, da se imam za slabšo, ker sem pri 28 letih še samska in seveda brez otrok, se ustavim in diham. Zavedam se, da smo ljudje zelo različni in nekateri imajo otroke zelo zgodaj, spet drugi jih nimajo nikoli in se ni dobro primerjat z nikomur, ker nisem nikomur podobna, ker jaz sem jaz, drugi pa so drugačni, vsak posameznik eden od drugega.Zavezujem se, da se ne primerjam z drugimi.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila tako hiteti s procesom in pisanjem blogov zaradi tega, da me neka oseba opazi in me sprejme za partnerico. Ko se zavem, da hitim s procesom in pisanjem blogov zaradi tega, da me nekaj oseba opazi in me sprejme za partnerico, se ustavim in diham. Zavedam se, da je za spremembe potreben čas in s tem, da sedaj hitim, ne bom naredila nič dobrega. Ta oseba me ne bo opazila in sprejela zaradi hitenja, ampak napredka, pa če je hiter ali počasen. Ne pomaga ti, če si hiter in površen, saj je rezultat takšen, kot če si počasen in temeljit, ali pa je mogoče celo bolje, da si počasen in temeljit. Proces delam samo in edino zaradi sebe in svojih sprememb, ne pa da tako najdem in privabim patnerja. Ta bo prišel, ko bom pripravljena, dovolj stabilna in zrela. Zavezujem se, da delam počasneje in temeljiteje, ter samo in edino zase in zaradi sebe ves ta proces.

torek, 10. februar 2015

47. dan: Pregled mojih miselnih vzorcev 2

In še vedno opažam, da se trmim zaradi stvari, ki sploh niso pomembne, oziroma sem samo jaz na slabšem. Da sem še vedno ljubosumna na neko osebo, ker ima partnerja jaz pa sem samska in še in še bi se našlo.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila tmiti se zaradi nepomembnih stvari. Ko se zavem, da se trmim zaradi nepomembnih stvari, se ustavim in diham. Zavedam se, da takšno trmljenje ne prinese nikomur nobene koristi, prej škodo. Zavezujem se, da se ne trmim več.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti ljubosumna na neko določeno osebo. Ko se zavem, da sem ljubosumna na neko določeno osebo, se ustavim in diham. Zavedam se, da ko bom dovolj čustveno stabilna, si bom lahko tudi sama našla najboljšega partnerja zase, seveda potem, ko bom sama sebi že najboljši partner. Zavezujem se, da bom postala sama sebi najboljši partner.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se trmariti zaradi ljubosumja. Ko se zavem, da se trmarim zaradi ljubosumja, se ustavim in diham. Zavedam se, da trmljenje zaradi ljubosumja je odveč in neuporabno pa tudi preveč otročje za ljudi mojih let. Na ta način iščem pozornost drugih, saj oseba na katero sem ljubosumna že ima to pozornost. Zavezujem se, da se ne trmim več zaradi ljubosumja in iskanja pozornosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila do dotične osebe čutiti ljubosumje zaradi tega, ker spelje pozornost oseb, ki mi nekaj pomenijo nase. Ko se zavem, da do dotične osebe čutim ljubosumje zaradi tega, ker spelje pozornost oseb, ki mi nekaj pomenijo, se ustavim in diham. Zavedam se, da to ljubosumje traja že predolgo in me ovira na poti sprememb. Ko ne bom več čutila ljubosumja bom lahko delovala tako, da se ne bom ozirala na druge in ne bom potrebovala pozornosti, ker bom imela dovolj svoje pozornosti. Zavezujem se, da ne bom ljubosumna na druge, saj lahko sama sebi podarim dovolj pozornosti.

ponedeljek, 9. februar 2015

46. dan: Pregled mojih miselnih vzorcev 1

Iskanje pozornosti, ljubosumje in podobne težave ima lahko vsakdo, vendar eni to pokažejo, drugi ne. Eni se ozirajo na to, drugi splegledajo in se ne ozirajo. Žal ne spadam med slednje. Sama zelo iščem pozornost, in kolikor opažam, sem tudi ljubosumna in se primerjam z drugimi. To je slabo samo in edino zame, za nikogar več. Ko se primerjam z drugimi si lahko sebe predstavljam kot nekaj več, nekaj boljšega, ali nekaj manj, nekaj slabšega, kot so ljudje okoli mene. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati pozornost, biti ljubosumna na druge, se podcenjevati ali predcenjevati, se primerjati z drugimi in podobno. Ko se zavem, da iščem pozornost, sem ljubosumna na druge, se podcenjujem ali precenjujem, se primerjam z drugimi in podobno, se ustavim in diham. Zavedam se, da so to moji stari in zelo trdovratni vzorci, ki me ovirajo pri spreminjanju same sebe. Večino teh vzorcem se sčasoma zavem, vendar pri ljubosumju se vse zatakne, saj imam občutek, da nisem ljubosumna, kar pa ni nujno, da tako mislijo tudi drugi ljudje okoli mene in telo samo, vendar bi to morala občutit in se tega zavedat tudi sama. Zavezujem se, da ne bom več iskala pozornosti, bila ljubosumna, se podcenjevala ali precenjevala, se primerjala z drugimi in podobno.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati pozornost. Ko se zavem, da iščem pozornost, se ustavim in diham. Zavedam se, da pozornost iščem zaradi različnih razlogov. Nekatere sem do sedaj že našla in predelala, vendar so nekateri še preveč skriti in bom potrebovala še kar nekaj dela, da jih najdem in ozavestim. Eden izmed razlogov po iskanju pozornosti je, da sem bila vedno sama, nisem imela prijateljev s kateri bi delila vse, kar se mi je zgodilo, tako lepe, kot slabe stvari. Zavezujem se, da bom pozorna na situacije, ko iščem pozornost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila očitati drugim, da so oni krivi za moje trenutno iskanje pozornosti. Ko se zavem, da očitam drugim, da so oni krivi za moje trenutno iskanje pozornosti, se ustavim in diham. Zavedam se, da so lahko otroci v osnovni šoli kruti do sošolcev, ter lahko nevede izvajajo psihično in fizično nasilje nad njimi. Občutek imam, da so nad mano izvajali psihično nasilje, ker so me odrivali od sebe, ker sem bila po njihovo drugačna. Pred časom sem zvedela, da naj bi se počutili v moji bližini manj vredne, ker sem se jim zdela preveč resna. Obenem pa sem jaz njih imela za nekaj več, ker so bili odličnjaki, jaz pa nisem bila. Zavezujem se, da obravnavam vse ljudi enakovredno in nikomur ne zamerim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da so drugi več kakor jaz, ker nisem bila odličnjakinja. Ko se zavem, da mislim, da so drugi več kot jaz, ker nisem bila odličnjakinja, se ustavim in diham. Zavedam se, da ocene niso pomembne v življenju, ampak je pomembno delo in znanje. Ampak tega, da v glavi se imam še vedno za nekaj manj, ne morem pozabiti in mi ne gre in ne gre iz glave. Zavezujem se, da smo vsi enakovredni, ne glede na ocene.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da so pomembne pri prijateljstvu ocene. Ko se zavem, da mislim, da so pomembne pri prijateljstvu ocene, se ustavim in diham. Zavedam se, da ocene niso nikjer pomembne, še manj pri pijateljstvu. Najbolj je pri prijateljstvu pomemben karakter in zmožnost sodelovanja z drugimi in pravilna socializacija. Zavezujem se, da se zavedam, da ocene nimajo veze pri prijateljstvu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati/verjeti, da sem nezmožna sodelovati z drugimi, ker sem premalo socializirana, ker nisem hodila v vrtec in ker imam tak karakter. Ko se zavem, da mislim/predvidevam/verjamem, da sem nezmožna sodelovati z drugimi, ker sem premalo socializirana, ker nisem hodila v vrtec in ker imam tak karakter, se ustavim in diham. Zavedam se, da tudi če nisem hodila v vrtec, bi lahko si sama v prvih letih šolanja z drugačnim pristopom pridobila prijatelje in prijateljice. Zavezujem se, da ne krivim tega, da nisem bila v vrtcu, da nisem imela prijateljev v osnovni šoli.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati, da če bi hodila v vrtec, da bi imela več prijateljev v šoli in nebi imela take potrebe po iskanju pozornosti sedaj. Ko se zavem, da predvidevam, da če bi hodila v vrtec, da bi imela več prijateljev v šoli in nebi imela take potrebe po iskanju pozornosti sedaj, se ustavim in diham. Zavedam se, da je socializacija v mladosti zelo pomembna, vendar se jo lahko nadomesti sčasoma. Včasih nihče ni hodil v vrtec, pa so se razumeli z drugimi otroci vseeno. Res je, da so sedaj drugačne razmere, vendar vse je odvisno od posameznika do posameznika. Zavezujem se, da spremljam občutke, ko pričnem iskat pozornost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila spoznavati ljudi večinoma preko spleta, namesto da bi se srečevala, in jih spoznavala v živo. Ko se zavem, da spoznavam ljudi večinoma preko spleta, namesto da bi se srečevala, in jih spoznavala v živo, se ustavim in diham. Zavedam se, da je preko spleta najlažje navezovati stike, saj si med ljudmi in hkrati v zavetju doma. Lahko narediš tako, da te nihče ne spozna in prepozna, lahko si nekaj boljšega, lahko pa si resnično tista oseba, ki si v realnem življenju. Če ti taki stiki niso všeč, jih preprosto izbrišeš, blokiraš, odstraniš. Tega se v realnem življenju ne da narediti. Premalo je komunikacije, ljudje se ne znamo več pogovarjat. Samo še tipkamo si in delimo nepomembne objave. Zavezujem se, da bom ljudi, katere sem spoznala preko spleta in imamo več stikov spoznala tudi v živo in sicer sorazmerno hitro.

nedelja, 8. februar 2015

45. dan: Pregled mojih miselnih vzorcev

V zadnjem času se mi veliko "dogaja" namesto sebe krivim hormone in luno in planete in ljudi okoli sebe in vsakogar in vse. Tega ne smem več početi, ker to ni dobro ne zame ne za ljudi okoli mene. Moram pogledati vase in prevzeti odgovornost za stvari, katere počnem sama, vendar zanje krivim druge.

V zadnjem času so moj glavni krivec hormoni, ki divjajo v meni. Nisem noseča, ampak že dober teden jih čutim, ker sem tik pred mesečnim perilom. Do sedaj sem imela nekaj časa v obdobju tik pred menstruacijo obdobje, ko sem se zdela tečna sama sebi in če mi je kdo kaj rekel sem se zrjovela nad njim. Ko je bila "škoda" že narejena in so ljudje dobili svojo "porcijo" mojih čustev, nisem mogla popustit, saj sem bila kao odločena pri početju določene stvari. Torej sem igrala neko brezvezno igro dokler me ni vse skupaj spustilo. Za vse skupaj sem krivila hormone. Tudi v zadnjem tednu mi hormoni močno divjajo. Občutek imam, da so se vsi zarotili proti meni. Morala bi se zavedati v čem je problem in ga predihati in ublažiti vzroke in posledice.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da hormoni vplivajo name, na moje obnašanje in počutje. Ko se zavem, da hormoni vplivajo name, na moje obnašanje in počutje, se ustavim in diham. Zavedam se, da hormoni imajo veliko vlogo v telesu, vendar če se jih zaveš, lahko pričneš s kontloriranjem vzrokov in posledic hormonov. Če ima punca redno mesečno perilo in se spremlja, ugotovi tudi kdaj in kakšne vplive imajo nanjo hormoni. Pri meni je pišlo do problema, saj mi je zaradi bolezni in posledičnega jemanja tablet se mesečno perilo premaknilo in nisem vedla kako bom se obnašala in kako bodo hormoni delovali name, ko jo bom dobila ponovno. Spoznala sem, da še vedno močno vplivajo name. Zavezujem se, da bom spremljala svoje telo in poizkusila preprečiti posledice divjanja hormonov v mojem telesu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da sem v času tik pred mesečnim perilom tečna in zadrčna in da ne popustim in se ustavim niti takrat, ko se tega zavem in pričnem presegati sami sebi. Ko se zavem, da sem v času tik pred mesečnim perilom tečna in zadirčna in da ne popustim in se ustavim niti takrat, ko se tega zavem in pričnem presegati sama sebi, se ustavim in diham. Zavedam se, da na svoje obnašanje lahko vplivam tudi v času, ko je v telesu večja koncentracija hormonov. Takoj, ko se zavem svojega početja, bi bilo najbolje, da se poizkusim na začetku, preden bom dovolj stabilna zapreti se pred zunanjimi dejavniki, ki moje stanje še poslabšujejo in se ukvarjati sama s svojimi problemi. Zavezujem se, da v času pred mesečnim perilom poizkusim zmanjšati stik s svetom okoli mene, če pa tega ne morem narediti pa poizkusim biti kar najmanj čustvena in nevtralno reagirati.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila igrati igro brez pomena, tudi ko sem se zavedala kaj sem naredila narobe. Ko se zavem, da igram igro brez pomena, tudi ko se zavem kaj sem naredila narobe, se ustavim in diham. Zavedam se, da če krivdo priznaš in se opravičiš, da se bodo ljudje drugače obnašali do tebe. Najhuje je nekaj nadaljevati, ker misliš, da te ne bodo jemali resno, ker si naredil neko neumnost. Ko narediš neumnost, te ljudje ne jemljejo več resno, tudi če nadaljuješ, saj ima laž kratke noge in kmalu je človek razkrinkan. Zavezujem se, da ko se zavem, da sem naredila nekaj narobe, se opravičim in delam od takrat naprej kot bi morala že do takrat, še bolje pa je, da ničesar narobe ne naredim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila kriviti hormone za moje obnašanje in počutje. Ko se zavem, da krivim hormone za moje obnašanje in počutje, se ustavim in diham. Zavedam se, da hormoni imajo vpliv nad človekom, vendar ne celo življenje. Ko je človek čustveno stabilen do tega ne prihaja, vendar jaz sem na začetku poti in za moje obnašanej in počutje krivim hormone, kot vsa ta leta do sedaj. Do tega prenašanja krivde na stvari izven mene je prišlo zaradi tega, ker sem nekako hotela najti izgovor za moje obnašanje, namesto da bi prevzela odgovornost nad njim. Nisem popolna in imam napake in včasih sem dobre volje, včasih slabe, vendar to je takšno nihanje, katerega si ne smem več privoščit, vsaj ne tako skrajna, kot jih imam v zadnjem času. Zavezujem se, da prevzemam odgovornost nad svojim obnašanjem in počutjem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila govoriti v zadnjem času, da hočem umreti, čeprav tega si v resnici nisem želela. Ko se zavem, da govorim v zadnjem času, da hočem umreti, čeprav tega si v resnici ne želim, se ustavim in diham. Zavedam se, da glas, ko nekaj izgovorimo, ima velik pomen na naše telo, ter če nekaj izgovorimo takega, kar ni dobro za naše telo, si naredimo več škode kot koristi. No, naredimo si samo škodo. Zavezujem se, da ne bom imela več negativnih misli in ne bom teh misli izgovajala naglas.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila premalo delati na sebi in čeprav delam samoodpuščanja zaradi sebe, pišem bloge/dnevnik zaradi drugih. Ko se zavem, da premalo delam na sebi in čeprav delam samoodpuščanja zaradi sebe, pišem bloge/dnevnik zaradi drugih. Zavedam se, da bi lahko naredila še več samoodpuščanj, poleg samega pisanja bi lahko tudi prebrala svoje objave naglas, brala objave drugih, poslušala in brala še drug material, vendar tega ne počnem. Mislim, da je že to, kar počnem sedaj dovolj za napredovanje, vendar opažam, da ni. Opazila sem, da samoodpuščanja ne morem narediti, če ga ne napišem, saj mi v mislih ne uspe spraviti skupaj, saj mi um to preprečuje, čeprav sedaj počasi že spravim vse skupaj, vendar to ponavljam v mislih, kar pa nima nobenega smisla. Povedati bi morala ga naglas. Zato svoje bloge zapisujem. Ker pa se imam za človeka brez dlake na jeziku in tudi sem, vse moje besede in misli spravim v pisanje, čeprav se nekaterih kasneje sramujem. Povem vse, kar me mori, brez cenzure. Rada bi, da bi objave brali samo določeni ljudje, ter mi povedali kako napredujem, če sploh in tako naprej in nazaj, venda berejo jih vsi, ki jih opazijo. Zaradi tega ne bi smela javno objavljati vsega, ampak samo določene stvari, poleg pa si pri sebi pisati še en dnevnik, ki bi bil samo zame, ter bi sama delala samoodpuščanja zase. No, poleg tistih, katere bi rada videla, da bi mi brali bloge, pa si želim, da jih berejo tudi tisti, kateri so v podobni situaciji kot jaz, da bi tudi njim pomagalo, da je sprememba možna, če se jo hoče narediti. Zavezujem se, da pišem objave/bloge/dnevnik, na strani pot sprememb samo zase in ne gledam na lajke in komentarje in koliko ljudi jih je prebralo, ne bom jih silila in ne ovirala, pisala bom zaradi sebe.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila v objave/bloge/dnevnik napisati vse brez cenzure, in nisem gledala na to, ali je primerno, da to zvedo drugi ali ne, ter ali je sploh primerno za na splet. Ko se zavem, da objave/bloge/dnevnik pišem brez cenzure in ne gledam na to, ali je primerno, da to zvedo drugi ali ne, ter ali je sploh primerno za na splet, se ustavim in diham. Zavedam se, da vse kar napišem javno ostane v javnosti za vedno, ljudje pa vedno bolj gledajo o drugih ljudeh na spletu in če je o določeni osebi napisano nekaj negativnega, sramotnega ali kaj pove preveč o temu človeku, se ga izogibajo. Delati tako, kot govoriš in to zapisovati v dnevnik ni isto kot to, da se javno z besedami razgališ in jim poveš vse o sebi, tudi tisto, kar ni pomembno in je bolje, da zadržiš zase. Zavezujem se, da pred objavo premislim, ali je določena stvar za v javnost ali ne, ter če ni, jo ne objavim javno, ampak jo zadržim zase.