ponedeljek, 09. februar 2015

46. dan: Pregled mojih miselnih vzorcev 1

Iskanje pozornosti, ljubosumje in podobne težave ima lahko vsakdo, vendar eni to pokažejo, drugi ne. Eni se ozirajo na to, drugi splegledajo in se ne ozirajo. Žal ne spadam med slednje. Sama zelo iščem pozornost, in kolikor opažam, sem tudi ljubosumna in se primerjam z drugimi. To je slabo samo in edino zame, za nikogar več. Ko se primerjam z drugimi si lahko sebe predstavljam kot nekaj več, nekaj boljšega, ali nekaj manj, nekaj slabšega, kot so ljudje okoli mene. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati pozornost, biti ljubosumna na druge, se podcenjevati ali predcenjevati, se primerjati z drugimi in podobno. Ko se zavem, da iščem pozornost, sem ljubosumna na druge, se podcenjujem ali precenjujem, se primerjam z drugimi in podobno, se ustavim in diham. Zavedam se, da so to moji stari in zelo trdovratni vzorci, ki me ovirajo pri spreminjanju same sebe. Večino teh vzorcem se sčasoma zavem, vendar pri ljubosumju se vse zatakne, saj imam občutek, da nisem ljubosumna, kar pa ni nujno, da tako mislijo tudi drugi ljudje okoli mene in telo samo, vendar bi to morala občutit in se tega zavedat tudi sama. Zavezujem se, da ne bom več iskala pozornosti, bila ljubosumna, se podcenjevala ali precenjevala, se primerjala z drugimi in podobno.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati pozornost. Ko se zavem, da iščem pozornost, se ustavim in diham. Zavedam se, da pozornost iščem zaradi različnih razlogov. Nekatere sem do sedaj že našla in predelala, vendar so nekateri še preveč skriti in bom potrebovala še kar nekaj dela, da jih najdem in ozavestim. Eden izmed razlogov po iskanju pozornosti je, da sem bila vedno sama, nisem imela prijateljev s kateri bi delila vse, kar se mi je zgodilo, tako lepe, kot slabe stvari. Zavezujem se, da bom pozorna na situacije, ko iščem pozornost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila očitati drugim, da so oni krivi za moje trenutno iskanje pozornosti. Ko se zavem, da očitam drugim, da so oni krivi za moje trenutno iskanje pozornosti, se ustavim in diham. Zavedam se, da so lahko otroci v osnovni šoli kruti do sošolcev, ter lahko nevede izvajajo psihično in fizično nasilje nad njimi. Občutek imam, da so nad mano izvajali psihično nasilje, ker so me odrivali od sebe, ker sem bila po njihovo drugačna. Pred časom sem zvedela, da naj bi se počutili v moji bližini manj vredne, ker sem se jim zdela preveč resna. Obenem pa sem jaz njih imela za nekaj več, ker so bili odličnjaki, jaz pa nisem bila. Zavezujem se, da obravnavam vse ljudi enakovredno in nikomur ne zamerim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da so drugi več kakor jaz, ker nisem bila odličnjakinja. Ko se zavem, da mislim, da so drugi več kot jaz, ker nisem bila odličnjakinja, se ustavim in diham. Zavedam se, da ocene niso pomembne v življenju, ampak je pomembno delo in znanje. Ampak tega, da v glavi se imam še vedno za nekaj manj, ne morem pozabiti in mi ne gre in ne gre iz glave. Zavezujem se, da smo vsi enakovredni, ne glede na ocene.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da so pomembne pri prijateljstvu ocene. Ko se zavem, da mislim, da so pomembne pri prijateljstvu ocene, se ustavim in diham. Zavedam se, da ocene niso nikjer pomembne, še manj pri pijateljstvu. Najbolj je pri prijateljstvu pomemben karakter in zmožnost sodelovanja z drugimi in pravilna socializacija. Zavezujem se, da se zavedam, da ocene nimajo veze pri prijateljstvu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati/verjeti, da sem nezmožna sodelovati z drugimi, ker sem premalo socializirana, ker nisem hodila v vrtec in ker imam tak karakter. Ko se zavem, da mislim/predvidevam/verjamem, da sem nezmožna sodelovati z drugimi, ker sem premalo socializirana, ker nisem hodila v vrtec in ker imam tak karakter, se ustavim in diham. Zavedam se, da tudi če nisem hodila v vrtec, bi lahko si sama v prvih letih šolanja z drugačnim pristopom pridobila prijatelje in prijateljice. Zavezujem se, da ne krivim tega, da nisem bila v vrtcu, da nisem imela prijateljev v osnovni šoli.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati, da če bi hodila v vrtec, da bi imela več prijateljev v šoli in nebi imela take potrebe po iskanju pozornosti sedaj. Ko se zavem, da predvidevam, da če bi hodila v vrtec, da bi imela več prijateljev v šoli in nebi imela take potrebe po iskanju pozornosti sedaj, se ustavim in diham. Zavedam se, da je socializacija v mladosti zelo pomembna, vendar se jo lahko nadomesti sčasoma. Včasih nihče ni hodil v vrtec, pa so se razumeli z drugimi otroci vseeno. Res je, da so sedaj drugačne razmere, vendar vse je odvisno od posameznika do posameznika. Zavezujem se, da spremljam občutke, ko pričnem iskat pozornost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila spoznavati ljudi večinoma preko spleta, namesto da bi se srečevala, in jih spoznavala v živo. Ko se zavem, da spoznavam ljudi večinoma preko spleta, namesto da bi se srečevala, in jih spoznavala v živo, se ustavim in diham. Zavedam se, da je preko spleta najlažje navezovati stike, saj si med ljudmi in hkrati v zavetju doma. Lahko narediš tako, da te nihče ne spozna in prepozna, lahko si nekaj boljšega, lahko pa si resnično tista oseba, ki si v realnem življenju. Če ti taki stiki niso všeč, jih preprosto izbrišeš, blokiraš, odstraniš. Tega se v realnem življenju ne da narediti. Premalo je komunikacije, ljudje se ne znamo več pogovarjat. Samo še tipkamo si in delimo nepomembne objave. Zavezujem se, da bom ljudi, katere sem spoznala preko spleta in imamo več stikov spoznala tudi v živo in sicer sorazmerno hitro.

Ni komentarjev:

Objavite komentar