Ponovno sem bila v mojem zeliščnem vrtičku, kjer sem delala "nujna" dela, torej svoje začimbe spravljala v red. Ravno v tistem trenutku zagledam pajka. Zelo blizu njega sem trgala rastlinice, ter po mislih se mi je podilo, da bi pa tokrat se ga poizkusila dotakniti, če slučajno zmorem. Te misli so samo ostale misli, vendar sem se opazila, da sem pričela tako glasno dihati, da sem se zavedela, da diham. Da, še vedno je v meni odpor pred pajki. No, med dihanjem sem opazila v isti gredici še 2 pajka.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati, da bi se dotaknila pajka, čeprav je bil v meni še vedno nek odpor. Ko se zavem, da sem razmišljala, da bi se dotaknila pajka, čeprav je bil v meni še vedno nek odpor, se ustavim in diham. Zavedam se, da bi se rada znebila tega strahu in nelagodnega občutka, ki ga imam v bližini pajkov ali če se me pajek dotakne, vendar prehitevanje tu ne pride v poštev. Zavezujem se, da ne razmišljam o tem, da bi se dotaknila pajka, dokler ne bom resnično pripravljena na to.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti nelagoden občutek v bližini pajka. Ko se zavem, da imam nelagoden občutek v bližini pajka, se ustavim in diham. Zavedam se, da je pajek živo bitje, kot ostala živa bitja na tem planetu. Nobeno živo bitje, razen človeka, ne napada, če ni v nevarnosti, pa tudi pajki ne napadejo ljudi. Tudi v Sloveniji ni pajkov, ki bi bili strupeni. Zavezujem se, da ob pajkih nimam nič drugačen občutek, kot ob drugih živih bitjih.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da ko po TV kažejo oddaje o živalih in predstavijo strupene pajke, da lahko pridejo do mene in me napadejo. Ko se zavem, da mislim, da ko po TV kažejo oddaje o živalih in predstavljajo strupene pajke, da lahko pridejo do mene in me napadejo, se ustavim in diham. Zavedam se, da pri nas ni strupenih pajkov in ni mi potrebno misliti, da če nekje na svetu obstajajo strupeni pajki, da bom ravno jaz naletela na njih. Zavezujem se, da ne razmišljam o nevarnih živalih, katerih ni v moji bližini in ne gojim strahu do podobnih ki so.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati o pajkovki črni vdovi, katera potem, ko konča spolni akt z nasprotnim spolom le tega poje. Ko se zavem, da razmišljam o pajkovki črni vdovi, katera potem, ko konča spolni akt z naprotnim spolom le tega poje, se ustavim in diham. Zavedam se, da mene črna vdova ne bo pojedla, ker nisem njen samec, pa tudi jih ni po mojih zadnjih informacijah v Sloveniji. Prav tako pa pajki niso tako grozni, vsaj na splošno ne, so nekatere vrste nevarnih pajkov, vendar večina je miroljubna, vsaj v naši državi. Zavezujem se, da ne razmišljam o pajkih in kaj počnejo, če nima povezave z mano, ampak to sprejmem kot dejstvo in grem naprej.
Odpustim si, da sme sprejela in si dovolila imeti pajke za čudne, ker spletajo mreže in na tak način lovijo svojo hrano. Ko se zavem, da imam pajke za čudne, ker spletajo mreže in na tak način lovijo svojo hrano, se ustavim in diham. Zavedam se, da nič naravnega in realnega ne more biti čudnega, ampak je kakršno pač je. Nobena stvar in bitje ni čudno, če gledamo nanj realno. Pajek torej lovi svoj plen na takšen način in to je to. Tako se je razvil in to je zanj najbolje. Zavezujem se, da ne razmišljam, da je pajek čuden, ampak ga gledam realno, takega kot je v resnici.
Ni komentarjev:
Objavite komentar