Velikokrat imam občutek, da me imajo starši za fanta, saj jim je potrebno pomagati na kmetiji. In ker sem ženskega spola, moram delati tudi opravila, ki niso ravno preprosta in se jih brez problema poimenuje moška opravila. Čeprav sedaj, ko razmišljam o tem kaj pisati, ugotavljam, da že dolgo časa nisem pomislila na to, da bi me imeli za fanta, da bi mi dali težja, moška opravila. Predvidevam, da je za to krivo moje dojemanje situacije, vendar če še vedno mislim na to, kako sem se počutila, zakaj sem govorila, da me imajo za fanta, potem je potrebno vseeno predelati stvari, ki me in so me motile in omejevale.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se počutiti kot fant, če me prosijo za pomoč pri težjem delu, ki pa ga lahko naredim tudi kot ženska. Ko se zavem, da se počutim kot fant, če me prosijo za pomoč pri težjem delu, ki pa ga lahko naredim tudi kot ženska, se ustavim in diham. Zavedam se, da so težja in lažja dela in da so težja ponavadi namenjena fizično močnejšim moškim, vendar to ni nobeno pravilo. Tudi ženske če zmorejo lahko delajo tako imenovana moška dela in tudi moški lahko opravljajo dela, ki so v večini primerna za šibkejše ženske. Meja med moškimi in ženskimi deli ni, so samo fizično zahtevnejša in fizično manj zahtevna dela. Zavezujem se, da se ne počutim kot fant ampak kot ženska, tudi če me prosijo za pomoč pri fizično težjem delu.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ločevati moška in ženska dela. Ko se zavem, da ločujem moška in ženska dela, se ustavim in diham. Zavedam se, da ni moških in ženskih del, so samo dela. Nekatero delo je primerno za fizično močnejšega človeka, drugo ne potrebuje nobenega fizičnega napora. Kakor smo ljudje različni, tako je vsako delo primerno za nekoga, ne glede na spol, ampak na fizično zgradbo in moč telesa. Zavezujem se, da ne ločujem del na moška in ženska dela, ampak na dela, kjer je potrebno več oziroma manj fizične moči.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati izgovore za nedelo tako, da sem se izgovorila, da je neko delo pretežko zame. Ko se zavem, da iščem izgovore za nedelo tako, da sem se izgovorila, da je neko delo pretežko zame, se ustavim in diham. Zavedam se, da če človek noče delati, da je zanj vsako delo pretežko zanj in se tako počuti, da je tisto delo primernejše za nasprotni spol. Starši me posijo za pomoč pri težjih opravilih res samo v primeru, da sami ne zmorejo, ter da je opravljanje dela primerno in varno tudi zame. Zavezujem se, da ne iščem izgovore za nedelo tako, da govorim, da določeno delo je pretežko zame, ker zagotovo ni, vsaj dokler ne poizkusim.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila želeti opravljati nekatera dela, ki so prezahtevna zame. Ko se zavem, da sem si želela opravljati nekatera dela, ki so prezahtevna zame, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem z nekaterimi deli želela dokazati, da zmorem. Ta dela so bila ponavadi preveč zahtevna zame, vendar so bila tako nenavadna, da sem se počutila posebna. Že kot mala sem želela kositi na roke s koso, ker sem se tako počutila nekaj posebnega, ker tega ne zna vsak. V sedmem razredu sem na roko cepila dva. Prav tako mi je vedno všeč, ko skupaj z očetom menjavam gume (menjava zračnice in plašča na kolesu/feltni/platišču) pri traktorju ali traktorskih priključkih. Tudi na traktorje sem nora že od malega. Zavezujem se, da tako kot košnjo in menjavo gum, vsako delo vzamem kot igro in zabavo in ne bo nobeno prezahtevno zame.
Ni komentarjev:
Objavite komentar