In potem poznam enega moškega, ki me je že večkrat pustil na cedilu, nima časa, da bi se dobila, vendar v meni je še vedno prepričanje, da midva spadava skupaj, da če najdem drugega, da ga bom na nek način prevarala, da je zapustil prejšnjo partnerico zaradi mene, čeprav to ni res.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolil se prepričevati, da sem jaz kriva, da se je razšel z bivšo partnerico. Ko se zavem, da se prepričujem, da sem jaz kriva, da se je razšel z bivšo partnerico, se ustavim in diham. Zavedam se, da se je razšel zaradi sebe, ker nisva bila v nikakršnih odnosih, samo prijatelja. Zavezujem se, da se zavedam, da se partnerji ločijo zaradi sebe, ne zaradi mene in nisem kriva za razveze in razhode.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da hoče biti z mano, če v enem letu ni našel več kot 2 h časa, da bi bil z mano, pa še takrat sem srečanje predlagala jaz. Ko se zavem, da verjamem, da hoče biti z mano, čeprav v enem letu ni našel več kot 2 h časa, da je bil z mano, pa še takrat sem srečanje predlagala jaz, se ustavim in diham. Zavedam se, da če bi bil moški pravi in bi želel biti z mano, bi našel čas za srečanje, tako kot najde čas za potovanja v tujino, ali k sorodnikom, ali kar tako. Zavezujem se, da verjamem ljudem, ki pokažejo kaj nameravajo, ne pa samo govorijo kaj bi radi.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ga prepričevati in opominjati, da jaz tudi obstajam in si želim srečanja z njim. Ko se zavem, da ga prepričujem in opominjam, da jaz tudi obstajam in si želim srečanja z njim, se ustavim in diham. Zavedam se, da to prepričevanje ne bo prineslo ničesar, ker če se ni zgodilo nič v enem letu, se tudi kasneje verjetno ne bo, jaz pa bom v sebi vedno imela prepričanje, da sem se mu izneverila. Zavezujem se, da če vidim, da človeka ne zanimam, da grem naprej in živim svoje življenje.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila si misliti, da če najdem drugega partnerja, da sem se izneverila njemu. Ko se zavem, da mislim, da če najdem drugega partnerja, da sem se izneverila njemu, se ustavim in diham. Zavedam se, da je minilo dovolj časa, da bi mi lahko pokazal kaj mu pomenim, če mu karkoli pomenim in sedaj je konec, saj z odlašanjem škodujem obema, sebi in njemu. Zavezujem se, da se ne bojim iskati partnerja, da se ne bi izneverila njemu.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila si ga želeti, ker me odbija in mi je nedosegljiv. Ko se zavem, da si ga želim, ker me odbija in mi je nedosegljiv, se ustavim in diham. Zavedam se, da na njemu ni ničesar privlačnega, ničesar, kar si ne bi mogla dati sama, tu je samo njegova nedosegljivost, mirnost, prepričanje, da če ne bom z njim, da ga bom razočarala. Vendar to ni moj problem, ampak njegov, saj če bi mu jaz njemu kaj pomenila, bi naredil prvi korak, ki ga delam vedno znova in znova sama. Ker sem sama sebi nedosegljiva, ker bežim pred sabo me on privlači, ki tudi beži pred menoj. Zavezujem se, da se zavedam, da mi ne bo nikoli mogel dati tistega, kar si ne bom mogla dati sama.
Ni komentarjev:
Objavite komentar