četrtek, 25. december 2014

2. dan - Božični sončni zahod

Božič naj bi bil dan, ko se zbere družina in skupaj obedujejo, se družijo. Ampak ali ni čas za druženje celo leto? Ali ni čas za obdarovanje vsak dan? In kdo pravi, da so vredna darila tista, ki stanejo veliko denarja. Sama nerada sprejemam darila, prav tako pa ne maram praznovati vse te skomercializirane praznike. Zato sem danes proti večeru, veliko prezgodaj, vendar vseeno šla ven in slikala sončni zahod. No, ravno tisti pravi zahod sem na žalost zamudila in sem morala slikati iz manj primerne lokacije. Veliko mladih družinic je šlo mimo mene, jaz pa sem bila oblečena v navadno, še malo od včerajšnje peke od moke umazani trenerki in od saj črni, namesto rdeči bundi. Vendar se zaradi tega ne sekiram. Šla sem fotografirat zahod, ne na modno revijo. Imam namreč čudno navado, da mi moda in lepota ter čistoča ne pomenijo skoraj nič. Raje sem oblečena tako, da se počutim dobro, kot pa moderno. Ja, imam lepa oblačila, vendar zato, ker če greš na poslovni sestanek ne moreš biti v cotah, ker te tako ne bo nihče jemal resno.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila grdo gledati ljudi, ki so mi voščili lepe božične praznike, ker pač sama ne prenesem voščil. Že sedaj samo odpišem na sporočilo hvala enako. Tudi od sedaj naprej bom napisala enako, vendar bom voščila prejela z odprtimi rokami in bom tudi v mislih do njih bolj spoštljiva in bom z nasmehom sprejela voščila.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne čutiti prazničnega vzdušja v naši družini, ker ga resnično nisem čutila. Ne počutim se pripadnica te družine, ne morem biti sama za praznike, ki naj bi povezovali družino, svoje družine pa nimam (partnerja in otrok). Naslednjič bom šla raje na izlet, da bom imela vsaj nekaj od takega lepega dneva, kot je bil danes, čeprav naj bi bil ta dan namenjen družini.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iti v umazani bundi fotografirat zahod, ker sem srečala veliko poznanih ljudi, ki so si mislili svoje. Res ne dam veliko na mnenje drugih, vendar že zaradi posla se moram oblačiti bolj primerno. Od sedaj naprej se bom poizkusila obleči bolj primerno, če ravno ne grem delat v gozd ali na vrt.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila prehitro iti domov ko sem fotografirala, saj sem zamudila najlepše barve v zahodu. Zaradi tega mi je res žal in se sekiram, kar pa ni dobro zame. Vseeno sem dobila nekaj odličnih fotografij. Ne smem se sekirati zaradi mojih slabih odločitev, saj rezultate odločitev nosim sama. Naslednjič bom ostala in poizkusila ujeti še nekaj fotografij, preden se bom odločila za odhod, obenem pa bom bila strpna, ker čas je relativen.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati o potomcih, čeprav nimam zadovoljenih niti osnovnih potreb, torej nimam dovolj denarja niti partneja. Z razmišljanjem o potomcih iščem in čutim željo po nekom, ki ga bom lahko imela rada in bom mu lahko kazala prava občutja. To je moja skrivna želja po pripadnosti nekomu ali nečemu. Vendar vem, da če ne bom dovolj zrela je brez veze imeti otroke, ter tudi misliti nanje, saj ko bo pravi čas bo prišel partner in tudi potomci. Od sedaj naprej bom poizkusila zatreti želje po otrocih in trezno razmišljati o spremembi, ki jo moram narediti na sebi, preden pride na vrsto ta korak.

Ni komentarjev:

Objavite komentar