Slovenija je majhna država, vendar zelo razgibana, tudi na kulturnem področju. Tukaj mislim na navade in običaje, ki se razlikujejo tako kot narečje iz vasi do vasi, kaj šele iz enega konca slovenije na drugi. Že nekaj časa me je strah kurentov/korentov ali kako jim že rečete. Zakaj me jih je strah. Ker na območju iz koder izhajajo so določene navade, sama pa teh navad ne poznam, ter se jih zato izogibam, ter celo bojim, ker so rahlo vsiljivi, sploh če vidijo za ženitev primerno žensko, kakršna sem jaz.
Tudi sedaj, ko so na pohodu imigranti /begunci oz kakorkoli jim že kdo pravi, me jih je strah. Imajo svoje navade in prepričanja, svojo vero in imeli so svoje življenje. Njihovega življenja nisem raziskovala, vem pa, da se zelo razlikuje od mojega. Zato me jih je strah.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti strah pred neznanim, ko ne vem kako odreagirati v določeni situaciji, da si ne naredim sramote. Ko se zavem, da imam strah pred neznanim, ko ne vem kako odreagirati v določeni situaciji, da si ne naredim sramote, se ustavim in diham. Zavedam se, da strah izvira iz nepoznavanja situacije, ter prepričanja, da bi se jaz morala prilagajati njihovi kulturi, navadom in običajev. Sram pa, da če ne bi naredila tako, kot pri njih delajo, da boda se mi posmehovali in me zaničevali zaradi tega. Vendar vem, da je vse v moji glavi, da če ne delam tako, kot oni, da bo vseeno dobro, samo da ne delam proti njim. To je govora večinoma o navadah in običajih v naši državi. Glede prišlekov pa je tako, da je potrebno sprejeti in upoštevati njihovo kulturo, katero so navajeni, delati tako, da se jih ne prizadane, obenem pa poskrbeti, da naše navade in kultura ostanejo take, kot so do sedaj bile. Če človek odide v drugo državo kot turist, se mora prilagoditi njihovim običajem. Glede teh prišlekov je drugače, tukaj niso kot turisti, ampak si želijo na novo zaživeti, tako da nenazadnje se bomo morali prilagoditi en drugemu. Zavezujem se, da me ni strah če ne poznam kulture, navad in običajev drugih ljudi in me ni sram narediti napake, ker ne poznam navad in običajev, ampak se izobražujem ter spoznavam, obenem pa spoštujem svojo kulturo, navade, običaje in vero.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila pisati tako, da ne bi sprožila prevelikih reakcij v ljudeh in bila deležna njihovih negativnih komentarjev glede tega, o čemer pišem. Ko se zavem, da pišem tako, da ne bi sprožila prevelikih reakcij v ljudeh in bila deležna njihovih negativnih komentarjev glede tega, o čemer pišem, se ustavim in diham. Zavedam se, da bodo vedno ljudje, ki bodo proti tujcem in drugače mislečim ljudem. Taki ljudje spoštujejo in priznavajo samo ljudi, ki so iste narodnosti kot oni, nekateri pa morajo še isto razmišljati kot oni. Vendar ni potrebe po tem, da bi grozili prišlekom, da se jih bo pobilo. Niso si krivi sami, ampak so odšli od doma zaradi vojne in porušenih hiš, oziroma ko so jim drugi sprali možgane, da je v Evropi boljše življenje. Prav tako so tudi oni ljudje, tako kot mi in jih je potrebno sprejeti kot človeka, ne kot nasprotnika, ter obenem narediti vse, da se ustavi vojna v njihovi državi, ter se vrnejo v svojo državo. Zavezujem se, da se ne oziram na neupravičena mnenja drugih, ter sama mislim in delujem na način, ki je najboljši za vse, tako mene, kot ljudi okoli mene, čeprav na prvi pogled to ni videti.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti strah pred korenti/ kurenti, ker sem slišala, da se jih "rešiš" tako, da jim daš robček, sama pa le-tega nisem imela nikoli pri sebi in sem se zato raje umaknila, kot pa se izpostavila. Ko se zavem, da me je strah pred korenti/ kurenti, ker sem slišala, da se jih "rešiš" tako, da jim daš robček, sama pa le-tega nisem imela nikoli pri sebi in sem se zato raje umaknila, kot pa izpostavila, se ustavim in diham. Zavedam se, da s skrivanjem pred izzivi ne bom nikoli ugotovila, ali je to kar piše res ali ne, torej bi morala se prepustiti dogajanju in biti vesela, če pride do tega dogodka, da sem se nekaj novega naučila. Zavezujem se, da se ne skrivam pred novimi stvarmi, ampak jih spoznavam v praksi, kje se resnično ugotovi, kaj je res in kaj so samo govorice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar