Lani sem 24.12. napisala prvi blog. Od takrat se je moje pisanje zelo spremenilo in moje življenje tudi. Tokrat je naslov isti kot v prvem blogu. Zakaj? Da pogledam malo nazaj in ugotovim, ali je bila odločitev prava ali ne. Takrat sem se bala kako bodo na moje pisanje reagirali drugi. Sedaj me to ne zanima več, ker če jim ni všeč, je to njihov problem ne moj. Takrat sem imela probleme z osnovnimi stvarmi, kako pisati in podobno. Sedaj lahko svetujem in pomagam drugim. Nekaj pa še vedno ne morem početi. Ne more živeti življenja drugih. Lahko sem jim zgled, lahko jim povem nekaj stvari, vendar ne morem delati procesa in živeti njihovega življenja. Sama se trudim zaživeti, čeprav imam vzpone in padce. Ti padci so še vedno zelo globoki, vendar imam podporo, ki me dvigne. Prav tako so mi blogi pomagali spremeniti nekatere vzorce in na določene situacije reagiram drugače.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati kako bodo drugi reagirali na moje pisanje. Ko se zavem, da se bojim kako bodo drugi reagirali na moje pisanje, se ustavim in diham. Zavedam se, da pišem o sebi, kaj se mi dogaja, kako reagiram, kaj bi rada spremenila. Hodim svoj proces, ki je hkrati lahek in težak. Najtežje je spustiti neko prepričanje. Vendar s pomočjo pisanje gre tudi to, vendar samo, če si dovolj samodirektiven. Prav tako si je dobro že na začetku odstraniti predsodke, kaj bodo rekli drugi na to kar pišem. Nekateri bodo sprejeli, drugi ne bodo sprejeli. Napisal si eno objavo, ki je taka, kot je najboljša zate, ti najbolj pomaga. Če so vidne spremembe na meni, potem se ne obračaj an menenja drugih, ker niso pomembna. Zavezujem se, da se ne bom ozirala na mnenja drugih in pisala še naprej na način, kot sem pisala do sedaj, ter tako kot do sedaj se bom izogibala občutljivih osebnih tem, katere pišem zasebno.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da je spustiti neko prepričanje zelo težko. Ko se zavem, da verjamem, da je spustiti neko prepričanje zelo težko, se ustavim in diham. Zavedam se, da če si samoiskren in vidiš, da te prepričanje samo ovira, ter je bolje, da ga odstraniš iz svojega življenja, da je spustiti prepričanje najbolj enostavno. Težje je priti do vzroka, ki je pripeljal do tega prepričanja, saj se ga včasih sploh ne zavedamo in je odkitje res tisti trenutek, ko vse napetosti v telesu ob misli na določeno stvar popustijo in lahko zadihaš. Zavezujem se, da ko pridem do nekega prepričanja vase pogledam samoiskreno in vidim, ali je to prepričanje sploh potrebno ali ne in če ni potrebno ga odstranim.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti predsodke ter slabo mnenje o sebi. Ko se zavem, da imam predsodke ter slabo mnenje o sebi, se ustavim in diham. Zavedam se, da lahko poslušaš pedsodke in slabo mnenje o meni, lahko pa imam tudi predsode in slabo mnenje o sebi. Poslušati duge je lažje, saj te ne boli to toliko, sploh ko se zaveš, da to je samo njihovo mnenje. Ko pa določeno mnenje o sebi poslušaš več časa od ene in iste osebe, potem si prepričan, da je to to, da si res tak, kot te vidijo drugi. Čeprav to sploh ni res in to prepričanje je napačno in eno od mnogih, katerega je potrebno spustiti in iti naprej. Zavezujem se, da predsodke in slabo mnenje o sebi odstranjujem, ter pričnem živeti in dihati s polnimi pljuči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar