Nekaj časa nazaj, sem klicala neko osebo, vendar se je na telefon oglasila druga, nepoznana oseba. Predstavila sem se, tako kot tista oseba, vendar kaj več ji nisem hotela povedati, ker nisem vedela v kakem razmerju sta. Ne skrivam nič, ampak je to problem klicane osebe, zame bo samo prijateljstvo. Vendar vseeno mi ni dalo miru, da ne bi vprašala klicano osebo čez čas, kdo je oseba, ki se je javila. Ker se je tokrat nekdo javil, čeprav mi je klicana oseba rekla, da bo imela ugasnjen telefon, ter se mi ponavadi ne javlja na telefon sem bila jezna in sem se hotela maščevati. Še vedno sem jezna na to osebo in se ji maščujem na tak način, da želim na vsak način zvedeti kdo je oseba, ki se je javila na telefon in zakaj in sem vsiljiva in tečna. Res da to meji že na ljubosumje, vendar to je že druga zgodba.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se maščevati, ker ni bilo tako, kot sem si predstavljala. Ko se zavem, da se želim maščevati zato, ker ni tako, kot sem si predstavljala, se ustavim in diham. Zavedam se, da vsak ima svoje življenje in če ga živi tako, kot ve in zna najbolje, je to njegovo življenje in moje maščevanje bo samo zame slabše, ne pa tudi za druge, katerim se želim maščevati. Z maščevanjem se zaviram in si delam samo sebi škodo. Zavezujem se, da moje predstave in neujemanje realnosti z njimi niso povod za maščevanje, zato je najbolje, da v tistem trenutku se umirim in diham.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati potrditev, da so moje ideje prave in da mi drugi lažejo, če ne delajo tako, kot jaz mislim, da je prav. Ko se zavem, da iščem potrditev, da so moje ideje prave in da mi drugi lažejo, če ne delajo tako, kot jaz mislim, da je prav, se ustavim in diham. Zavedam se, da se stvari spreminjajo od trenutka do trenutka in da mogoče v nekem trenutku se zgodi nekaj, v drugem nekaj drugega in ni ravno tako, kot si jaz predstavljam, da bo v tistem trenutku. Ljudje imajo vso pravico delati tako, kot si želijo, saj niso moja last in jaz nisem njihova last. Zavezujem se, da si ne delam utvar, ki niso potrebne in ne mislim, da vsak, ki misli drugače kot mislim jaz, da se je zgodilo, laže.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti jezna in se hotela maščevati, ker ni bilo tako, kot je oseba rekla, da bo. Ko sem zavem, da sem jezna in se želim maščevati, ker ni tako, kot je oseba rekla da bo, se ustavim in diham. Zavedam se, da ima vsak pravico do življenja in da dela kar si želi, ter se lahko tudi premisli, če je to zanj bolje. Nemorem biti jezna samo zato, ker je nekdo naredil nekaj, kar je rekel, da ne bo. Zavezujem se, da vsako dejanje sprejmem tako kot je v tistem trenutku in se ne oziram na kaj je bilo rečeno, da sebo zgodilo.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da je laž vse, kar je v nasprotju, kar sama "vidim" kot resnico. Ko se zavem, da mislim, da je laž vse, kar je v nasprotju, kar sama "vidim" kot resnico, se ustavim in diham. Zavedam se, da je res resnica samo ena, vendar če jaz nekaj "vidim" kot laž ali resnico, še ni res to laž ali resnica, če v resnici ne vidim kaj se je resnično zgodilo, brez mojih prepričanj v moji glavi. Zavezujem se, da šele ko vidim resnico, šele takrat vem, ali mi je nekdo povedal laž ali resnico in šele takrat "obsodim" oz izpostavim laž, da je res laž.
Ni komentarjev:
Objavite komentar