Vedno govorim, da se ne morem zaljubiti, da vam kaj mi je pri tipu všeč, da se mi zdi privlačen. Ampak zgodilo se je nekaj nepričakovanega.
Tik pred spanjem preberem eno zgodbo in ne vem na kakšen način se najdem v njej. Moški je napisal, da je ugotovil, da mu je neka oseba všeč, ampak se ji ne upa povedati, ker ne ve kako bo reagirala. In jaz se najdem kot ta oseba, katera je temu moškemu všač. Ne morem in ne morem spat. In zjutraj opazim, da me ignorira. Mu napišem eno sporočilo. Ignorira. Drugo sporočilo, kjer sem se razkrila, ter mu zastavila nekaj vprašanj, na katere bi želela odgovor, ignorira. Sedaj pa ne vem, ali sem samo tako vsiljiva, ali sem res tista oseba, o kateri je govoril. Ampak ne smem zaradi tega jaz trpeti, moram iti naprej. Hočem ugotoviti, kaj je to, kar me pri njemu tako privlači. Sedaj je vse na njemu, vendar kakorkoli se odloči, moram živeti naprej.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se zaljubiti v osebo, ki mi je že na začetku povedala, da me ne vidi kot partnerja v vezi. Ko se zavem, da sem si dovolila se zaljubiti v osebo, ki mi je že na začetku povedala, da me ne vidi kot partnerja v vezi, se ustavim in diham. Zavedam se, da nimam pojma, kaj me tako privlači, mogoče ravno ta njegova ignoranca. Čeprav sem ko je omenil takoj se oddaljila od njega in nisem o njemu premišljevala kot o partnerju. Zavezujem se, da se zaljubim v partnera šele, ko ga dobro spoznam in sva že v vezi.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati ali sem mu všeč ali ne, ker to sploh ni pomembno. Ko se zavem, da razmišljam, ali sem mu všeč ali ne, ker to sploh ni pomembno, se ustavim in diham. Zavedam se, da če bi mu bila všeč, če bi imel kakršen koli namen, bi mi povedal kaj si želi od mene in me ne ignoriral, tako, da v tem primeru je najbolje, da se umaknem v samoto in diham. Zavezujem se, da ne razmišljam, kaj bo če bo in kaj bi bilo če bi bilo, ampak sem sedaj in v tem trenutku.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se zacopati v osebo, ne zato, ker sem zaljublejna vanj, ampak ker je čisto dugačen, kot si želijo starši za zeta. Ko se zavem, da sem se zacopala v osebo, ne zato, ker sem se zaljubila vanj, ampak ker je čisto drugače, kot si starši želijo za zeta, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem se otepala misli, da bi bila z njim, ampak nazadnje so nekatere stvari prevladale in misel, da sem se zaljubila vanj, da bi se maščevala staršem je skorajda logična. Je starejši od mene in tujec. Ampak to verjetno ni vse. Zavedam se, da si sama izbiram partnerja in moaj izbia partnerja je samo moja, ter ne izbiram ga zaradi maščevanja staršem, ampak ker se s partnerjem ujameva.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se zacopati v njega, ker se bil v preteklosti z znano osebo in je tudi sedaj on razmeroma znana oseba. Ko se zavem, da sem se zacopala v njega, ker je bil v preteklosti z znano osebo in je tudi sedaj on razmeroma znana oseba, se ustavim in diham. Zavedam se, da ali je oseba znana ali ne, ali je bila z znano osebo ali ne, ni pomembno. Oseba je takšna kot je, ali je znana ali ne in včasih je bolje biti z osebo, ki jo pozna manj ljubi, kot pa več. Nenazadnje pa je vsak znana oseba. Zavezujem se, da se ne oziram kako znana in poznana je oseba, ker to je še najmanj pomembno, pomembno je obnašanje njega do mene in mene do njega.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila želeti biti v središču pozornosti. Ko se zavem, da si želim biti v središču pozornosti, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem po horoskopu levinja, in levi so ljudje, ki si želijo biti v središču pozornosti, čeprav se tega niti ne zavedajo. Zato moram še toliko bolj paziti kaj govorim in kako se obnašam, ker včasih se želja po biti v središču pozornosti tudi izpolni. Zavezujem se, da ko vidim, da sem presegla mejo in silim v ospredje in si želim pozornosti, se ustavim, diham in umirim, ter stopim korak ali dva nazaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar