170. dan: Partnerstvo

T tem času vsi mladi težijo k partnerstvu, saj nočejo/mo biti sami, ker si sami sebi nismo dovolj, nismo dovolj vredni da bi bili sami in samski nismo dovolj vredni v družbi. Zato želimo vezo. Poleg veze pa želimo intimo, ki je za nekatere še pomembnejša kot sama veza.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da moram biti v vezi. Ko se zavem, da se prepričujem, da moram biti v vezi, se ustavim in diham. Zavedam se, da vez je lahko veliko in najpomembnejša veza je veza s seboj. Najprej moram ustvariti pristno vezo s seboj, se povezati s sseboj, se imeti rada, šele nato lahko grem v vezo z drugo osebo, ki je stabilna tako kot sama v tistem trenutku. Zavezujem se, da ko opazim, da iščem vezo, se ustavim, diham in ugotovim, kaj ne vidim pri sebi, ka mislim, da lahko dobim od drugih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se počutiti manj vredno, ker nisem v vezi. Ko se zavem, da se počutim manj vredno, ker nisem v vezi, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to samo moje prepričanje in nihče me nima za manj vredno, ampak so to samo moje predstave in moje dojemanje okolice. V resnici se sama ne počutim manj vredno, ampak ljudi, ki so v vezi jemljem kot boljše, več vredne v primerjavi z mano. Zavezujem se, da se ne primerjam z ljudmi okoli sebe v relaciji superiornost/inferiornost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti/videti ljudi v vezah kot superiorne. Ko se zavem, da verjamem/vidim ljudi v vezah kot superiorne, se ustavim in diham. Zavedam se, da vsi ljudje, ali smo v vezi ali ne, smo enakopravni in ljudje v vezi niso nekaj več kot jaz in samski ljudje nismo nekaj manj kot tist v vezi. Zavezujem se, da ljudi v vezi ne jemljem kot nekaj več, saj ne morem vedeti zakaj so v vezi, ter tudi oni imajo svoje izzive in težave.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila govoriti, da ne iščem partnerja, vendar vsa moja dejanja namigujejo na to, da ga iščem. Ko se zavem, da govorim, da ne iščem partnerja, vendar vsa moja dejanja namigujejo na to, da ga iščem, se ustavim in diham. Zavedam se, da moja nezavedna dejanja povedo več, kot želim sporočiti javnosti in ravno ta dejanja, te misli, ki si jih ne zavem, pošljejo pravo, vendar ravno drugačno informacijo, kot si želim v svet. Zato moram delovati bolj umirjeno, Paziti kakšne signale pošiljam v okolico in manj iskati pozonosti moškega spola. Zavezujem se, da v družbi moških se umirim in diham, ter sporočam s svojo mimiko in besedami sporočiti to, kar govorim, da si želim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati o partnerstvu z nekom, čeprav nimam niti sebe dovolj rada, da bi šla s seboj v pravo partnerstvo. Ko se zavem, da razmišljam o partnerstvu z nekom, čeprav nimam niti sebe dovolj rada, da bi šla s seboj v pravo partnerstvo, se ustavim in diham. Zavedam se, da moram se najprej imelti sama dovolj rada, se spoznati, ugotoviti kaj si želim, kaj lahko dajem in kaj lahko sprejemam, šele nato grem lahko prvo v partnerstvo s seboj, ter ko sem dovolj stabilna, še v partnerstvo z drugo osebo. Zavezujem se, da v povezavi s partnerstvom z drugo osebo ne prehitevam in delam korak po koraku, dokler ni pravi čas za to, ali pa tudi če ne pride do partnerstva z drugo osebo.