188. dan: Govoriti iz vedenja oziroma izkušenj

Ko vem nekatere stvari, sem nato najpametnejši človek na svetu in nato hočem to znanje deliti z vsemi. Nisem prepričana, ali je stvar resnična ali ne, ali stvar deluje ali ne. Ker vem, moram deliti in pika. Ko pa delam na temu znanju in pridem do ugotovitve, da stvar deluje in nato tudi kako deluje, pa stvari ne delim, ampak delam na stvari, se izboljšujem, ter upam potiho, da bodo tudi drugi ljudje opazili, da se spreminjam in me sami povprašali po načinu, da sem se spremenila.
Ravno zato nisem naklonjena ljudem, ki želijo na vsak način deliti svoje vedenje, ne pa tudi izkušenj, saj to znanje lahko najde vsak na spletu, če ga zanima, vendar da prideš do spoznanja, ali nekaj deluje ali ne, pa potrebuješ čas.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila reagirati na ljudi, ki prodajajo svoje vedenje, namesto da bi delili svoje izkušnje. Ko se zavem, da reagiram na ljudi, ki prodajajo svoje vedenje, namesto da bi delili svoje izkušnje, se ustavim in diham. Zavedam se, da so različni ljudje na različnih stopnjah dojemanja in sprejemanja sveta in življenja in da glede na to, da vem na kakšni stopnji sem sama, ne smem jih obsojati, saj to ni podporno ne zame ne za njih. Bolje je, da jih podpiram, da delujejo in delajo na sebi, da rastejo, ter sčasoma tudi sami pridejo do spoznanja, da vedenje o neki stvari in govoriti iz izkušenj ni eno in isto in da je delitev izkušenj bolj podporno za vse. Do takrat pa je najbolje za vse, da še naprej delam na sebi, se ne oziram na druge, ter se podpiram. Zavezujem se, da se ne sekiram zaradi ljudi, ki želijo deliti samo vedenje, ker sama delim izkušnje, vendar ravno zaradi izkušenj ne smem obsojati drugih, zato v takih primerih se ustavim, diham in se zavedam sebe in svojega procesa.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila obsojati druge zaradi tega, ker delijo vedenje, čeprav sem bila še ne dolgo nazaj tudi sama na istem. Ko se zavem, da obsojam druge zaradi tega, ker delijo vedenje, čeprav sem bila še ne dolgo nazaj tudi sama na istem, se ustavim in diham. Zavedam se, da telite vedenja je najlažje, najpreprosteje in najhitrejše. Ni se nam potrebno truditi, niti razumeti nam ni potrebno. Vendar za deliti izkušnje je potrebno delo in znanje in moč, ter je težje, ter ni takega užitka, ko podeliš nekaj, na čemer delaš nekaj dni, tednov, mesecev ali let, ter skušaš prepričati nekoga, da stvar pri tebi deluje. Zato je najlažje iti po najenostavnejši poti. Enostavna pot pa je tudi obsojanje tistih katere imam za nekaj več, ker jaz delam za izkušnje, oni pa pridejo enostavno do vedenja in ga že delijo. Zavezujem se, da ko začnem obsojati nekoga, da deli vedenje, se ustavim in diham, se zavedam, da tudi obsojanje ni dobro in sprejmem osebo, ki deli vedenje, nato jo pričnem podpirat, ter ji namigniti ali povedati, da delitev vedenja ni najbolj podporno, ter bi bilo bolje za vse, da začne z deljenjem izkušenj, ter tudi sama se moram zavedati tega, ter delati na tem, da pridobim vedno znove več in več izkušenj, ki jih lahko podelim.