190. dan: Slovo od starega

Res je, da se bliža novo leto in s tem slovo od starega leta in prihod novega leta, vendar se sama ubadam še z eno staro stvarjo, ki se je ne morem znebiti oz sem se jo včeraj končno znebila po več kot enemu mesecu. Na stvari se radi in sorazmerno hitro navežemo, odvisno koliko jih potrebujemo. V času v katerem živimo, so elektronske igračke, kot so računalniki, telefoni in tablice nekaj, brez česar večina ljudi v tem času ne zmore živeti brez. No, tudi sama sem imela zelo star prenosnik, ki mi je stal veliko časa in živcev zaradi hitrosti, no počasnosti. Vendar ko je bil čas, da prenesem stvari iz starega, na nov prenosnik, ki je bil v moji lasti, se nisem in nisem mogla opogumit in narediti tega koraka. Torej zakaj se tako bojimo novosti, kot so novi pripomočki, nov dan, novo leto, nove stvari, nova služba, novi dogodki, še vedno pa imamo raje staro, čeprav nam nič več ne služi, nam ne koristi več, ni uporabno, je slabo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati novosti in ne želeti spustiti znanih stvari v preteklosti, kamor sodijo. Ko se zavem, da se bojim novosti in ne želim pustiti znanih stvari v preteklosti, kamor sodijo, se ustavim in diham. Zavedam se, da ni tako lahko spustiti stare stvari, ker smo navajeni nanje. Kot na stvari, smo navajeni tudi na stare misli, staro obnašanje ter jih težko spustimo in zamenjamo z novimi, ker nas je novitet strah in ne vemo, kaj bo to prineslo. Zavezujem se, da spuščam stare stvari, ki mi ne hodijo več prav, jih ne potrebujem, niso več uporabne, ter jih zamenjujem z novimi, če ne takoj, pa v najkrajšem možnem času, če pa ugotovim, da nekaj ne morem zamenjati v doglednem času, pa pogledam, kje je vzrok za taka dejanja.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati zamenjati star računalnik za novega, čeprav je bilo treba samo iz starega nekaj malega datotek prenesti na prenosni disk in ga priklopiti na novega, ki sem ga že nekaj časa uporabljala. Ko se zavem, da sem se bala zamenjati star računalnik za novega, čeprav sem novega že uporabljala, vendar je bilo nekaj datotek še na starem, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem s tem, ko sem zavlačevala s premikom datotek iz starega računalnika na prenosni disk samo ovirala sebe in si tudi škodovala, saj sem uporabljala oba računalnika, ter na starem še vedno izgubljala živce zaradi prepočasnega delovanja, namesto, da bi ga lepo spraznila in upokojila, ter uživala v delu an novem računalniku. Zavezujem se, da ko kupim novo stvar, da jo zamenjam za staro, staro takoj odstranim, jo vržem v koš, ter je ne uporabljam, to pa velja čisto za vse, ne samo za računalnike in telefone, pač pa tudi za oblačila in obutev.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne metati starih stvari stran, ampak jih kopičim, čeprav so neuporabne. Ko se zavem, da ne mečem starih stvari stran, ampak jih kopičim, čeprav so neuporabne, se ustavim in diham. Zavedam se, da v zadnjem letu je bilo v mojem življenju veliko sprememb in so star računalnik, stari, ponošeni copati, stari, škornji, celo ovitki od hrane nekaj, kar me spominja na preteklost, na stalnost, na nekaj poznanega, saj v zadnjem času je vse sprememba, saj sem spremenila življenje, dobila novo službo, spoznala nove ljudi, v zadnjem času so v mojem življenju edina stalnica spremembe in zato imam vsaj nekje rada neko kontrolo, stabilnost, čeprav stari izdelki in oblačila ter obutev to ne more biti. Zavezujem se, da se zavem, da sem edina stalnica sama sebi in čeprav se bom spreminjala, bom še vedno jaz in ko bom s seboj spletla dovolj trdno vez, tudi spremembe ne bodo imele tak vpliv v mojem življenju.