202. dan: Mentorstvo

Kdor me spremlja skozi bloge, je mogoče že ugotovil, da moje pisanje pa ima mogoče nek smisel. S pomočjo tega pisanja grem skozi proces in osnove sem se naučila s pomočjo brezplačnega tečaja. No, vendar ta tečaj ni kar nekaj. Imaš živega mentorja, ki bere tvoje objave in če je vse tako, kot mora biti, ti potrdi. Pisanje oz objave vidita samo tisti, ki piše in tvoj mentor, torej je vse strogo zaupno. Pa tudi če ima mentor več ljudi, ki jim potrjuje, sploh nima časa, da bi si vse zapomnil. In zakaj to pišem? Ker pred meseci sem prišla do točke, da sem lahko tudi sama mentor, ter potrjujem za ljudi, ki razumejo angleško, vendar pišejo slovensko. Tečaj namreč še ni preveden v Slovenščino, ker ni nikogar, ki bi prevedel. In ko sem dobila potrditev, da lahko sem mentor sem komaj čakala, da bom dobila prvega člana ali članico. In sem dobila. Bila sem vsa vzhičena, vendar je oseba obupala in je sedaj tišina od nje. Pred kratkim pa sem dobila nov mail, da sem dobila novo osebo. Moja reakcija je bila čisto drugačna kot prvič. Spraševala sem se, ali bom zmogla. In ja, odločila sem se, da je to tista točka, kjer moram dati še več od sebe in delati na sebi, da bom lahko bila stabilna podpora osebi, ki jo mentoriram.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti vzhičena, ko sem dobila sporočilo, da sem neki osebi mentorica. Ko se zavem, da sem vzhičena, ko dobim sporočilo, da sem neki osebi mentorica, se ustavim in diham. Zavedam se, da biti mentor ni nekaj enostavnega, ampak moraš biti dovolj stabilen, da lahko podporno svetuješ in daš nasvete, ki so najboljši za vse, oziroma poznaš svoje misli in misli drugih dovolj, da svetuješ tako, da oseba sama pride do rešitve. Večkrat opazim, da ko si nekaj želim, ter pridem do tistega, da imam zelo močna čustva, sem celo evforična. Čeprav za to, da pridem do tiste stvari potrebujem veliko časa, energije in veliko naredim za to. Največkrat se najbolj razveselim največjih malenkosti, saj če v neko stvar dam veliko energije, da pridem do nje, potem ni tolikšne evforije, ker vem, koliko dela je bilo potrebno za to. V teh primerih se moje telo sprosti, je evforično, se smejem, vriskam in bi vsem to povedala, vendar so ta moja čustva kratkotrajna in kmalu postanem enake volje, kot pred tem dogodkom. Zato se zavezujem, da naslednjič, ko se mi zgodi nekaj čudovitega in bi bila najraje vs evforična, se ustavim, zadiham in premislim, ali potrebujem vso to evforijo v tem trenutku, ali je bolje samo biti vesel v sebi in živeti to veselje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti prestrašena in se začela spraševati, ali bom dovolj dobra mentorica osebi, ki sem jo dobila. Ko se zavem, da sem prestrašena in se sprašujem, ali bom dovolj dobra mentorica osebi, ki sem jo dobila, se ustavim in diham. Zavedam se, da me ljudje, ki so mi dovolili biti mentorica poznajo skoraj bolje kot jaz in da se skozi nadaljevalni tečaj naučiš dovolj, da si lahko mentor ljudem v začetnem tečaju, potem ne bi smelo biti večjega problema. Še naprej se moram truditi, da sama delam na sebi, se izboljšujem, postajam stabilna, sem, ter spreminjam svoje slabe in negativne ter nepodporne miselne vzorce v podporne. Ko sem v takšnem negativnem razmišljanju se telo zapre, postane težko in moje misli so resnično negativne. Takrat se moram ustaviti in zadihati, ter se zavedati, da so to samo misli, ki so daleč od realnosti. V tistem trenutku se moram odločiti kako naprej, ter reagirati in začeti razmišljati drugače. Ko začnem drugače razmišljati se telo sprosti in nisem tako napeta in sem lahko to kar sem. Ne oviram sebe v izboljšavah in ko premislim, da če reagiram tako in tako in če naredim tako in tako, sem lahko uspešna v mentoriranju in dobra podpora sebi in svojemu telesu. Zato se zavezujem, ko začnem negativno razmišljati, ali bom to zmogla ali ne, se ustavim in premislim, kaj gre lahko narobe in kaj me ovira pri tem, ter ko pogledam iz daljave ugotovim, da so moje misli moja največja ovira.

Tukaj pa še povezava do brezplačnega tečaja. Mogoče ste že slišali zanj in vam ni všeč. Ne obsojajte mene, ker meni je pomagal. Niso posamezniki, ki hodijo proces vsi enaki. Vse je odvisno od posameznika in na podlagi ene osebe ne posplošujte, raje poizkusite sami in če vam osebno ne bo odgovarjal lahko v vsakem trenutku prenehate s tečajem. Prav tako vas ne vabim, da se sploh udeležite tečaja, lahko še naprej samo berete bloge, če so vam všeč.