Pričenja se poletje in s tem povečano delo zunaj, za tiste, ki ravno ne gremo na zrak s prvimi sončnimi žarki, ter prekopavamo vrtičke. No, pričenja se košnja in s tem sezona žuljev na rokah. Ker pri nas ne baliramo sena, ampak ga iz nakladalke mečemo v puhalnik, je logično, da dobiš žulje, če prej nisi utrdil rok. Sama poleg žuljev, čeprav sem našla način, ki jih prepreči, imam še en problem. Namreč vsake toliko časa me prične boleti mišica na levi roki, vedno ista in samo ena. Do sedaj sem poizkusila vse, počitek pomaga samo trenutno. Dovolj velika hidracija tudi ni kaj dosti pomagala. No, tokrat sem naredila nekaj drugega. Čeprav ni ravno najbolje, sem si v mislih naredila SF (self-forgivness) oziroma samoodpuščanje, kjer si v samoiskrenosti odpustiš stvari, ki te ovirajo. No, čeprav sem to naredila samo v mislih, čeprav bi bilo bolje, da bi izgovorila naglas, me je prenehala boleti ta mišica. Res je, da naslednjič ko sem metala, se je bolečina ponovno pojavila, vendar to ni dokaz, da ne deluje, ampak da nisem prišla do bistva problema.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila sovražiti metanje sena, ker se to počne v največji vročini in mi le-ta ravno za fizično delo ne odgovarja. Ko se zavem, da sovražim metanje sena, ker se to počne v največji vročini in mi le-ta ravno za fizično delo ne odgovarja, se ustavim in diham. Zavedam se, da se seno ne more sušiti, če ni vroče. Ponavadi je ob prvi hujši in dolgotrajnejši vročini trava že dovolj velika, da se jo kosi, vendar telo se še vedno počasi privaja na višje temperature in ob prvi hujši vročini telo še ni navajeno nanjo. Zato če ni nujno biti na soncu, se zadržujemo v senci in hladnih prostorih, ter dovolj pijemo, da ko gremo na sonce ne občutimo tolikšne vročine. Prav tako pa vročina in to, da se sovraži neko stvar, nista v resnici niti malo povezana, saj je to sovraštvo do metanja sena samo v glavi. Zavezujem se, da se ne izgovarjam na to, da ne maram metati sena, ker se meče ko je vroče.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti prepričanje, da sovražim metanje sena. Ko se zavem, da imam prepričanje, da sovražim metanje sena, se ustavim in diham. Zavedam se, da če sem tako prepričana, da sovražim metanje sena, potem obstaja neka druga stvar, katero obožujem, saj ne more biti pozitivnih stvari brez negativnih in negativnih brez pozitivnih, razen če imaš razčiščene pojme in gledaš na stvari realno. Torej to, da sovražim je samo moj pogled na situacijo, ki je kakršna je. Zakaj pa sovražim pa moram sama razčistit, čeprav ravno ne sovražim, ampak mi samo ni ravno najbolj všeč opravilo. Vendar to je skoraj isto. Zavezujem se, da za nobeno delo ne rečem, da ga sovražim ali ga obožujem, vendar najdem nevtralne izraze.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti metanje sena kot manj priljubljeno, ker večinoma pomagam metati jaz, čeprav je v družini še več ljudi, ki bi lahko pomagali oziroma metali. Ko se zavem, da imam metanje sena kot manj priljubljeno, ker večinoma pomagam metati jaz, čeprav je v družini še več ljudi, ki bi lahko pomagali oziroma metali, se ustavim in diham. Zavedam se, da imam največ časa, ter sem najmočnejša od vseh žensk, tako da se je brezpredmetno obremenjevati s temi malenkostmi in je bolje, da mečem in sem tiho, saj z ugovarjanjem samo tratim svojo energijo. Zavezujem se, da se ne oziram na druge in povsod kjer in kar delam, dam vse od sebe, pa če mi je delo všeč ali ne.
Ni komentarjev:
Objavite komentar