torek, 30. junij 2015

119. dan: Narediti nekaj iz sebe

Ne vem kako je drugod, vendar sama sem večkrat slišala, da ne bo nič iz mene, ker se premalo učim, ker ne delam dovolj, ker ne mislim tako, kot drugi, ker sem drugačna. Mogoče pa ravno zaradi te drugačnosti bo nekoč nekaj iz mene. Ali je mogoče kaj iz mene že sedaj.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti ljudem, ki so mi govorili, da ne bo nikoli nič iz mene in mi to še vedno govorijo. Ko se zavem, da verjamem ljudem, ki so mi govorili, da ne bo nikoli nič iz mene in mi to še vedo govorijo, se ustavim in diham. Zavedam se, da to je njihovo videnje sveta, ne moje. To je njihova definicija pojma, ne moja. To je njihov problem, ne moj. Sama se trudim po najboljših močeh narediti kar zmorem in znam in tu kjer sem, je to kar najbolje vem in znam. Zavezujem se, da preden sprejmem neko stvar kot resnično, da pregledam, ali se res navezuje name ali ne.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila govoriti, da ni nič iz mene, ker nisem dokončala faksa. Ko se zavem, da govorim, da ni nič iz mene, ker nisem dokončala faksa, se ustavim in diham. Zavedam se, da je izobrazba pomembna, vendar poleg formalne - šola, obstaja tudi neformalna izobrazba, ki je ponavadi pomembnejša in je bolj življenjska. So stvari, ki jih je bolje vedeti, da preživiš, kot pa imetni ne vem kako formalno izobrazbo, ki je čisto brez pomena. Zavezujem se, da si ne govorim, da sem nič vredna samo zato, ker nisem dokončala faksa.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da je formalna izobrazba pomembnejša od neformalne. Ko se zavem, da verjamem, da je formalna izobrazba pomembnejša od neformalne, se ustavim in diham. Zavedam se, da v teh časih, ko se težko pride do službe, če nimaš vez, si zelo iznajdliv, zelo nadarjen, prideš zelo težko, razen če tvegaš z zelo noro idejo, ter odpreš podjetje sam in upaš, da idejo sprejmejo tudi drugi, ter ti prične pritekati denar. V tem primeru, ko odpreš podjetje, ti nobena formalna izobrazba ne pomaga toliko, kot izkušnje ljudi, ki so šli že skozi začetke odpiranja podjetja. Tudi sama sem odprla podjetje, ki pa ne deluje po mojih zamislih, vendar mi je več kot formalna, pomagala neformalna izobrazba. Zavezujem se, da izobrazbe ne delim na formalno in nefirmalno, saj je oboje izobrazba in ni pomembno kako dobiš znanje, pomembneje ga je imeti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se obsojati, da nisem nič vredna, ker mi ne uspeva s podjetjem. Ko se zavem, da se obsojam, da nisem nič vredna, ker mi ne uspeva s podjetjem, se ustavim in diham. Zavedam se, da v teh časih je težko začeti posel, če že nimaš dovolj strank, ki bi jih zanimala tvoja ponudba. Poleg tega imam sama tako delo, da potrebujem ljudi, ki si želijo določenega znanja, ter imajo denar. Ponavadi tisti, ki imajo denar, ne potrebujejo tega, tisti, pa ki potrebujejo to znanje pa nimajo denarja. Torej sem v začaranem krogu, imam odprto podjetje in dajem dajatve državi, čeprav sama nimam strank in dohodka. Zapreti podjetje nočem še. Zavezujem se, da se ne obsojam in se zavedam, da sem pogumna, da sem se odločila za to pot.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati zapreti podjetje, ker bom v očeh drugih nič vredna. Ko se zavem, da se bojim zapreti podjetje, ker bom v očeh drugih nič vredna, se ustavim in diham. Zavedam se, da v naši državi so ljudje ljubosumni n aposameznike, ki si upajo stopiti iz okvirja, ter jim še mečejo polena pod noge. Ko človek en zdrži pritiska okolice in zapre podjetje, potem se mu ljudje smejejo, namesto da bi mu čestitali za pogum. V drugih državah je, če odpreš podjetje in ga zapreš in potem ponovno odpreš nekaj velikega, pomembnega, si upaš, imaš pogum, tukaj pa je to znak da nekaj skrivaš ali si nesposoben. Zavezujem se, da se nimam za nič vredno če bom morala zapreti podjetje. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se obsojati, da nisem nič vredna in ne bo nikoli nič iz mene, ker nočem biti v kalupu. Ko se zavem, da se obsojam, da nisem nič vredna in ne bo nikoli nič iz mene, ker nočem biti v kalupu, se ustavim in diham. Zavedam se, da ljudje so navajeni na določene stvari. Če ne delaš tako, kot kažejo kalupi si izločen iz družbe. Sama se izogibam tem kalupom, čeprav sem na nek način že ukalupljena, saj želim delati tako, da bom ugajala drugim. Zavezujem se, da se ne bom podrejala drugim, saj sem jaz človek in sem zmožna delati tako, kot mislim, da je najbolje, ter zato se mi še ni potrebno počutiti manj.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se obsojati in si govoriti, da ni nič iz mene. Ko se zavem, da se obsojam in si govorim, da ni nič iz mene, se ustavim in diham. Zavedam se, da iz nekega človeka lahko nastane boljši človek, nikoli pa ne more nastati nič. Čeprav, ko človek umre, ter ga sežgejo, je še vedno od njega vsaj pepel, pa tudi ko pepel strohni ali se razkroji, še vedno so minerali, kateri preidejo v zemljo in druga živa bitja, torej je v vsakem telesu nekaj in vsak posameznik je pomemben. Zavezujem se, da si ne govorim, da ne bo nič iz mene, ker nič ne obstaja.

Ni komentarjev:

Objavite komentar