180. dan: Alkohol

Da, občasni pijem alkohol, priznam, vendar nisem ne vem kakšen pivec, saj se me že zelo hitro prime. Že zelo hitro ga je dovolj in ga čutim. Začenja me boleti glava in počutim se nelagodno. Preden bi se resnično napila bi verjetno mi počila glava od bolečin, bi se skuhala od vročine in sploh se ne bi zavedala kdo in kaj sem. Je pa tako, da niti se nočem resnično napiti in že majhna količina alkohola v meni dela čudeže. Zato ne razumem ljudi, ki se ga napijejo iz užitka ali iz žalosti, res ne.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se počutiti slabo, ker občasno pijem alkohol. Ko se zavem, da se počutim slabo, ker občasno pijem alkohol, se ustavim in diham. Zavedam se, da ni ne vem kako narobe, če piješ občasno alkohol, vendar zakaj ga pijem je večje vprašanje. Ali želim s pitjem alkohola se postaviti pred drugimi, biti enaka drugim, mi je všeč ko odtavam v nek drugi svet in se mi sprostijo zavore? Da. Vsakega po malo. Prav tako raziskujem nove kombinacije in okuse, vendar še vedno sta mi najbolj všeč dva okusa. Navadna voda in grenak tonik, ki je v resnici zelo umeten okus, vendar meni je všeč. Od alkohola pa sladka vina in temna piva. Zavezujem se, da se ne počutim slabo če pijem alkohol, vendar se preden začnem piti vprašam čemu si ga želim piti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati o alkoholu kot o nečem slabem. Ko se zavem, da razmišljam o alkoholu kot o nečem slabem, se ustavim in diham. Zavedam se, da alkohol pomaga, če želimo razkužiti kako stvar, včasih so ga zlivali v čevlje, da so se razširili in še pri veliko drugih stvari. Alkohol sam po sebi ni slab. Slaba je prevelika in nekontrolirana konzumacija alkohola, sploh mladoletnih ljudi, ljudi, ki so od njega odvisni, tistih, ki imajo osebne probleme in mislijo, da jih bodo tako rešili in se zato utapljajo v alkoholu. Zato alkohol ni slab, ljudje, ki nimajo meje pri pitju so tisti problem. Zavezujem se, da ne krivim alkohol za početje posameznikov, ki pretiravajo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila očitati, ker pijem alkohol, vendar v resnici ne vem iz katerega razloga. Ko se zavem, da si očitam, ker pijem alkohol, vendar v resnici ne vem iz katerega razloga, se ustavim in diham. Zavedam se, da tudi pitje iz dolgčasa, da pijem ker mi je všeč okus in še veliko drugih izgovorov, ki naj bi bili pravi razlogi pitja to niso. Pač pijem in verjetno bom še vedno pila, včasih pogosteje, včasih redkeje. Pijem tudi, ker hočem ugajati drugim, hočem se vklopiti v družbo, ne vem kaj naj drugega naročiti. Pijem alkohol. Zavezujem se, da najdem pravi razlog, ki je po večini ta, da me sprejmejo medse ali ker mi je dolgčas, ter ugotovim, kaj je na tem.