ponedeljek, 20. april 2015

103. dan: Ujetost

Že nekaj časa imam probleme ob mesečnem perilu in sicer bolečine, za katere sem ugotovila, da niso stalne, ampak so krči. To sem ugotovila pred kratkim, saj prej sem imela bolj kot ne stalne bolečine in sicer zelo močne, ter sem morala uporabljati protibolečinske tablete. Ker imam problemem z želodcem in mi edine, ki so mi pomagale niso naredile dobro, sem zadnje čase jemala dvoje, ene proti bolečinam in druge proti krčem. Pred kratkim sem iskala, če kje piše kje je vzrok tem bolečinam in prišla do ugotovitve, da fizičnim bolečinam je vzrok naša umska ujetost, da smo ženske sužnje, ujetnice, "kurbe", da nismo svobodne. Ravno zaradi tega sem se odločila, da temu naredim konec. Vendar sem ugotovila, da sem na področju ujetosti že delala, saj eden izmed problemov je bil starejši moški, kateri mi je grozil, žalil in poniževal in me ga je bilo strah. Ko sem odstranila njega, se mi je zgleda zmanjšala tudi bolečina, saj me zadnje mesece ne boli več toliko, kot prej. Če tudi vas pestijo podobni problemi, preberite spodnje odstavke na glas, predvsem tiste v katerih se najdete.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti ujeta v svojih mislih. Ko se zavem, da sem ujeta v svojih mislih, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem svoboden človek in me ne more nihče ovirati. Zavezujem se, da grem iz misli, grem iz uma in se osvobodim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predstavljato si svobodo kot nekaj, kar lahko vedno počneš, da nisi omejen s pravili in predpisi ali celo fizičnimi ovirami kot v zaporu, da se lahko svobodno giblješ, misliš in delaš. Ko se zavem, da si predstavljam svobodo kot nekaj, kar lahko vedno počneš, da nis omejen s pravili in predpisi ali celo fizičnimi oviami kot v zaporu, da se lahko svobodno giblješ, misliš in delaš, se ustavim in diham. Zavedam se, da moja predstava o svobodi ni popolna in se ne ujema s slovarskimi opisi in predstavami besede svoboda. Zavezujem se, da besedo svoboda uporabljam v pravilnem kontekstu.

svobôda -e ž (ó) 
1. stanje, ko so ljudje podrejeni samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga: pri nas je svobodaživeti v svobodi / v času vojne nevarnosti se svoboda državljanov lahko omeji / osebna svoboda; politična, verska svoboda; svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije
// zgod. stanje, ko človek ni last koga: kdor se je poročil s tlačanko, je izgubil svobodo / dati sužnju, tlačanu svobodo osvoboditi ga
2. stanje, ko skupnost, država ni podrejena neomejeni, samovoljni oblasti ali kaki tuji državi: braniti svobodo domovine;nekateri narodi se še borijo za svobodopadel je za svobodoprva pomlad v svobodi /ekspr. končno je posijalo sonce svobode / Smrt fašizmu - svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov / narodna svoboda
3. stanje, ko človek lahko izbira, se odloča po lastni volji: svobodo imaš, odloči se / svoboda izbire, odločitve / svoboda človekove volje
4. stanje, ko komu kdo s silo, prisilo ne omejuje gibanja: zaprli ga niso, svobodo pa so mu zelo omejili / ekspr. dati ptičku svobodo izpustiti ga na prostost / imeti svobodo gibanja
5. navadno s prilastkom stanje, ko kaka dejavnost ni omejena s posebnimi predpisi, pravicami koga: imeti, omejiti gospodarsko, znanstveno svobodosvoboda raziskovanja
6. navadno s prilastkom stanje, ko človek svojemu mišljenju, kritičnosti ne postavlja mej, omejitev: občuduje njihovo duhovno, miselno svobodo / svoboda duha
7. ekspr. stanje, ko človek ravna, presoja po svojem spoznanju, potrebah in ne v skladu s splošnimi pravili, zlasti moralnimi: njegova svoboda v govorjenju jo je žalila / moralna, spolna svoboda
8. nav. mn., star. svoboščina: fevdalni gospod mu je priznal nekatere svobode
● 
otroku pušča preveč svobode pušča, da je preveč prost, brez obveznostiza to pesniško zbirko je značilna velika oblikovna svoboda svobodnost
♦ 
filoz. absolutna svoboda pri kateri volja ni odvisna od zunanjih ali notranjih vzrokovjur. pogodbena svoboda svoboda sklepati pogodbesvoboda govora, tiska, združevanja z zakoni zajamčena pravica do javne dejavnosti, kot jo izraža prilastek

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti ljudem, kateri so me imenovali kurba in verjeti tudi sebi zaradi svojih dejanj, da sem kurba, ker sem imela več partnerjev. Ko se zavem, da sem verjela ljudem, kateri so me imenovali kurba in verjeti tudi sebi zaradi svojih dejanj, da sem kurba, ker sem imela več partnerjev, se ustavim in diham. Zavedam se, da moje predstave biti kurba so nekaj drugega, kar je v resnici kurba. Kurba ni človek, ki se "daje dol" ampak ki se "daje dol za denar". Tega jaz nisem počela. Zavezujem se, da se od sedaj naprej ne bom več poimenovala kurba.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da sem suženj ljudem okoli sebe, kar sem večkrat omenila na glas, saj sem delala in nisem dobila za plačilo niti zahvale niti lepe besede. Ko se zavem, da verjamem, da sem suženj ljudem okoli sebe, kar sem večkrat omenila na glas, saj sem delala in nisem dobila za plačilo niti zahvale niti lepe besede, se ustavim in diham. Zavedam se, da so to samo moje predstave in mišlenje, saj sem v zahvalo dobila obrok, posteljo in brezplačno živim v hiši, čeprav bi lahko morala plačevati. Sem bolj svobodna kot se zavedam, čeprav sama nimam tega občutka, sploh takrat, ko me napadajo od povsod, ter imam "slab dan". Zavezujem se, da končno dojamem, da nisem suženj, ampak svoboden človek.


Več o tem: 

Pain and suffering = the belief of self according to ‘being a slave’ (bolečina in trpljenje= verjameš, da si suženj)

Mens-tru-ate = man’s true hate (menstruacija = moško resnično sovraštvo)

No one can enslave another, = you can only enslave yourself. (Nihče ne more zasužnjiti drugega, = samo ti lahko zasužnjiš sebe.)


http://lite.desteniiprocess.com/ -brezplačni začetni tečaj

Ni komentarjev:

Objavite komentar