četrtek, 05. marec 2015

69. dan: Preveč dela

Danes sem bila jaz gazda v hiši. Vsi okoli mene so namreč zboleli, moja pomoč, ki pa v resnici ni moja, pa je včeraj odšla, ker ima nekje neke opravke. Torej sem bila danes sama za vse v hiši bolnikov, ter občutek imam, da se tudi mene nekaj loteva. Kurila sem peč, ki jo imamo na drva, kuhala kosilo in bluzila. Nisem namreč opazila nekaj malenkosti, ki bi jih, če bi bila bolj pozorna na vse skupaj, ampak mojo nepozornost raje poimenujem z besedami preveč dela, kot pa lenoba. 
Odustim si, da sem sprejela in si dovolila biti lena in sem iskala izgovore v preveč dela. Ko se zavem, da sem lena in iščem izgovore v preveč dela, se ustavim in diham. Zavedam se, da iskanje izgovorov ni najboljše, saj le ti povečujejo lenobo. Namesto da bi delala, si iskala stranke, raje čas zgubljam z visenjem na internetu in delanjem brezveznih stvari. Zavezujem se, da delam stvari, ki me izpopolnjujejo in ne stvari s katerimi izgubljam čas.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila delati brezvezne stvari. Ko se zavem, da delam brezvezne stvari, se ustavim in diham. Zavedam se, da tudi delanje brezveznih stvari mora biti na urniku, vendar ne prepogosto. Zavezujem se, da bom previdneje razporedila tekom dneva delanje pametnih in brezveznih stvari.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da obstajajo pametne in brezvezne stvari (delo). Ko se zavem, da mislim, da obstajajo pametne in brezvezne stvari (delo), se ustavim in diham. Zavedam se, da moje misli delijo delo na pomembno oz pametno in nepomembno oz brezvezno, čeprav tega v resnici ni, obstaja samo delo, ki bi bilo ga dobro narediti prej in delo, ki lahko počaka na kasneje. Zavezujem se, da ne delim dela na pomembna in nepomembna ampak po tem, kako hitro jih moram končati, da lahko pričnem z drugim delom.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razporejati čas tako, da mi ne uspe narediti vsega v zastavljenem času. Ko se zavem, da razporejam čas tako, da mi ne uspe vsega v zatavljenem času, se ustavim in diham. Zavedam se, da čas ne obstaja oziroma imamo časa na pretek, vendar sama trenutno mislim na čas, katerega merimo z urami in mora biti ob določeni uri na določen dan narejena določena stvar. Zavezujem se, da razporedim delo tako, da naredim vse do predvidenega roka.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne narediti vsega dela, ker ga nisem opazila, ker sem dala prednost klepetu in računalniku. Ko se zavem, da ne naredim vsega dela, ker ga ne opazim, ker dam prednost klepetu in računalniku, se ustavim in diham. Zavedam se, da delo mora biti opravljeno in prej ko ga opravim bolje je, saj se lahko potem posvetim računalniku in kleptu preko njega. Zavezujem se, da pogledam na konce, kjer se skriva ponavadi delo, ter se spomnim vsako uro in dam na ogenj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar