71. dan: Nazaj v realnost

Včeraj zvečer in danes dobršen del dneva se se počutila slabo, saj sem se včeraj skregala z neko osebo. Ta oseba mi je povedala nekaj stvari, katere nisem želela slišati in sicer zaradi več razlogov. Eden izmed razlogov, katerega sem takoj našla je utrujeno telo, katerega je preglasil um in nadvladal nad telesom. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da je bil um močnejši kot telo. Ko se zavem, da je um močnejši od telesa, se ustavim in diham. Zavedam se, da če nisem dovolj močna, da utišam um z dihanjem, da je najbolje, da si spočijem telo in ne silim v družbo in odpiram teme, ki jih ne želim slišati. Zavezujem se, da umu ne bom pustila, da prevlada nad telesom.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, siliti v teme, na katere odgovora nisem želela slišati. Ko se zavem, da silim v teme, na katere odgovora ne želim slišati, se ustavim in diham. Zavedam se, da nisem sposobna biti dovolj čustveno stabilna in reagiram v situacijah, ki mi niso najbolj všče in niso po mojem okusu. Zavezujem se, da bom premislila kaj rečem in kaj si želim slišati.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati, da sem premalo čustveno stabilna. Ko se zavem, da predvidevam, da sem premalo čustveno stabilna, se ustavim in diham. Zavedam se, da poznam vse trike in poznam vsa sredstva kako v danem trenutku utišati um in biti čustveno stabilna ko to potrebujem. Sem še v obdobju, ko se iščem in spoznavam principe in se še ne vidim kaj in kako počnem. Zavezujem se, da bom delala na čustveni stabilnosti in v primeru čustvene nestabilnosti dihala.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati, da sem v obdobju, ko se iščem, spoznavam principe in se še ne vidim kaj in kako počnem. Ko se zavem, da predvidevam, da sem v obdobju, ko se iščem, spoznavam principe in se še ne vidim kaj in kako počnem, se ustavim in diham. Zavedam se, da te misli/predvidevanja so samo v moji glavi in vsi principi so mi že poznani, vsaj toliko, da lahko zaznam prve signale, ki me pripeljejo do čustvene nestabilnosti in tudi sem se že pričela opazovat sebe in svoje telo, da zaznam kaj delam v nekem trenutku in kaj bi s tem dosegla. Zavezujem se, da se bom opazovala in poizkusila preprečiti moje odklope in čustvene nestabilnosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati pozornost v nepravem trenutku, v zavedanju ali nezavedanju tega iskanja. Ko se zavem, da iščem pozornost v nepravem trenutku, ko se zavem ali nezavem tega iskanja, se ustavim in diham. Zavedam se, da se je težko zavedati trenutka, ki se ga na zaveš, vendar z opazovanjem sebe, ali pa če te drugi opozori na to potem ti mora biti jasno, da vseeno iščem pozornost, čeprav se sama tega v tistem trenutku ne zavem. Vem da sem v ta stavek prelila teorijo, vendar moram se videti sebe, ko se tega zavedam in resnično silim v nekoga, kot tudi takrat, ko tega občutka nimam, ampak to opazim sama ali me opozorijo drugi na to. Imam še velike probleme z iskanjem pozornosti, katero bi si jo lahko sama dala. Zavezujem se, da bom se opazovala ali iščem pogovor ali iščem pozornost. 

70. dan: Sem res poštena do sebe

Ali sem res poštena tako, kot mislim da sem? Ali dam res vse iz sebe, kar mislim, da bi bilo potrebno dati iz sebe? Ali predelam vse, kar me teži? Da, pogledati moram vase in priznati, da včasih delam resnično iz sebe, zaradi svojega razvoja, spet drugič pa zato, da imam narejeno, ker bi rada dosegla v kar najkrajšem času magično številko 100 blogov. Da, pišem slovensko in angleško verzijo blogov in včasih se mi zdi, da resnično ne vem kaj in zakaj pišem. Ugotavljam, da princip deluje, tudi če ne preberem kar sem napisala naglas, ker če bi prebrala, verjamem, da bi bil moj napredek še večji. Iščem potrditev od drugih, da delam pravilno, vendar ne več, ne bom se ozirala na druge, delam zase in za svoj napredek in svoj razvoj. Počutim se sprejeta, ker vidim, da moje angleške bloge spremljajo ljudje iz celega sveta, tudi iz Južnoafriške republike, od koder izhaja program. To mi je v tem trenutku naredilo preskok v glavi, da sem poznana po vsem svetu, tako jaz, kot moji problemi, ki jih rešujem v blogih. To je moj že 70. blog in mislim, da sem dovolj zrela, da pričnem pisati bloge, ki gredo globlje v mene in pričnem reševati prave probleme v sebi. Pripravljena sem na konkretne premike.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti nepoštena, površna in lagati sama sebi, da delam proces zaradi sebe. Ko se zavem, da sem nepoštena, površna in lažem sama sebi, da delam proces zaradi sebe, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem se prepričevala, da delam proces zaradi sebe, vendar sem ga delala zaradi procesa samega in zato v njem nisem bila poštena do sebe in tudi ne do drugih, saj sem bila odvisna od mnenj drugih. Zavezujem se, da sem poštena do sebe in drugih in delam proces zaradi sebe.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila si ustvarjati miselne vzorce in se s pomočjo njih prepričevati, da je tako kot delam pošteno do sebe. Ko se zavem, da sem si ustvarila miselne vzorce in se s pomočjo njih prepričala, da je tako kot delam pošteno do sebe, se ustavim in diham. Zavedam se, da me moji miselni vzorci ovirajo pri napredku, saj ga preprečujejo in do sedaj sem bila ujeta v težke miselne vzorce, katere moram še predelati in ne vem zakaj danes tak premik v moji glavi. Zavezujem se, da bom brisala in predelovala moje miselne vzorce.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti v temi, ker sem z energijo hranila svoj um, saj sem v zadnjih dneh pojedla veliko količino bombonov. Ko se zavem, da sem bila v temi, ker sem z energijo hranila svoj um, saj sem v zadnjih dneh pojedla veliko količino bombonov, se ustavim in diham. Zavedam se, da je premik v glavi naredilo to, da danes nisem pojedla nobenega bombona, saj mi jih je zmanjkalo, ampak sem jedla bolj zdravo in konkretno hrano, ki ne hrani uma. Zavezujem se, da uživam konkretno hrano, ki ne hrani uma.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti agresivna, ker je neka oseba izjavila, da naj grem nekam, kjer sem bila večer prej, ter ta oseba tega ni preverila. Ko se zavem, da sem agresivna, ker je neka oseba izjavila, da naj grem nekam, kjer sem bila večer prej, ter ta oseba tega ni preverila, se ustavim in diham. Zavedam se, da ne bi smela biti agresivna do te osebe, vendar mi je zaradi tega resnično žal, ker nisem nameravala bi nasilna do te osebe, ampak sem zamahnila z roko in jo po nesreči udarila, ter na žalost sem bila zaradi tega, ker  sem se ji na kak način maščevala za besede vesela. Zavezujem se, da nisem agresivna do ljudi okoli mene.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila počutiti se dobro, ker sem po nesreči udarila neko osebo in sem bila zaradi tega vesela, saj naj bi se ji s tem po mojem mnenju maščevala za besede, ki jih je izrekla in so me užalile. Ko se zavem, da sem se počutila dobro, ker sem po nesreči udarila neko osebo in sem bila zaradi tega vesela, saj naj bi se ji s tem po mojem mnenju maščevala za besede, ki jih je izrekla in so me užalile, se ustavim in diham. Zavedam se, da bi se mogla s to osebo pogovoriti zakaj je to rekla, ter se ji opravičiti zaradi udarca. Zavezujem se, da se opravičim če sem kriva za karkoli in se je to zgodilo po nesreči.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila sprejeti, da je prevladal um nad mano. Ko se zavem, da prevlada um nad mano, se ustavim in diham. Zavedam se, da v trenutku, ko sem udarila osebo in malo pred tem, sem imela polno glavo različnih razmišljanj, da zakaj se ta oseba sili nekam, ko pa je bolna, da naj bo kjer je, ter podobne stvari, ko sem šla odpret vrata, ko je nekdo pozvonil. Odpret vrata pa sem šla, ker sem najbližje vhodnim vratom, saj sem v pritličju, vsi ostali pa so v nadstropju. Zavezujem se, da če slišim, da pozvoni in če slišim koga, da gre odpret vrata, sa se ustavim in obrnem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati potrditve zunaj sebe, saj nisem prepričana vase in nisem verjela da zmorem in znam delati pravilno in tako kot je treba. Ko se zavem, da iščem potrditve zunaj sebe, saj nisem prepričana vase in nisem verjela da zmorem in znam delati pravilno in tako kot je treba, se ustavim in diham. Zavedam se, da če se opazi najmanjša sprememba, da je tukaj napredek in da lahko verjamem sebi, ter da delam pravilno, ko pa bom resnično delala zase in zaradi sebe, pa bodo spremembe še večje in vidnejše. Zavezujem se, da me ne skrbi če delam pravilno, ker rezultati povedo svoje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati potrditve drugih, ker se počutim osamljeno in nemočno. Ko se zavem, da iščem potrditve drugih, ker se počutim osamljena in nemočna, se ustavim in diham. Zavedam se, da sama s seboj se ne morem nikoli počutiti nemočno, pa tudi ne osamljeno, poleg tega pa je na svetu še toliko ljudi, da je nemogoče biti osamljen. Zavezujem se, da so moja dejanja meni največja potrditev in to da se sprejemam moj najboljši prijatelj.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila počutiti sem dobro, ko sem videla, da me berejo in spremljajo ljudje iz celega sveta. Ko se zavem, da se počutim dobo, ko vidim, da me berejo in spremljajo ljudje iz celega sveta, se ustavim in diham. Zavedam se, da so oni samo moja spodbuda in vse kar delam in naredim in dosežem je odvisno od mene in je moje delo in se ne smem počutit preveč pomembna, če in ko mi drugi všečkajo, delijo ali komentirajo katerokoli objavo. Zavezujem se, da sem taka kot sem in se ne počutim bolj pomembne in več vredne, ker me ljudje podpirajo, vsi smo enakovredni in enakopravni.

69. dan: Preveč dela

Danes sem bila jaz gazda v hiši. Vsi okoli mene so namreč zboleli, moja pomoč, ki pa v resnici ni moja, pa je včeraj odšla, ker ima nekje neke opravke. Torej sem bila danes sama za vse v hiši bolnikov, ter občutek imam, da se tudi mene nekaj loteva. Kurila sem peč, ki jo imamo na drva, kuhala kosilo in bluzila. Nisem namreč opazila nekaj malenkosti, ki bi jih, če bi bila bolj pozorna na vse skupaj, ampak mojo nepozornost raje poimenujem z besedami preveč dela, kot pa lenoba. 

Odustim si, da sem sprejela in si dovolila biti lena in sem iskala izgovore v preveč dela. Ko se zavem, da sem lena in iščem izgovore v preveč dela, se ustavim in diham. Zavedam se, da iskanje izgovorov ni najboljše, saj le ti povečujejo lenobo. Namesto da bi delala, si iskala stranke, raje čas zgubljam z visenjem na internetu in delanjem brezveznih stvari. Zavezujem se, da delam stvari, ki me izpopolnjujejo in ne stvari s katerimi izgubljam čas.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila delati brezvezne stvari. Ko se zavem, da delam brezvezne stvari, se ustavim in diham. Zavedam se, da tudi delanje brezveznih stvari mora biti na urniku, vendar ne prepogosto. Zavezujem se, da bom previdneje razporedila tekom dneva delanje pametnih in brezveznih stvari.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da obstajajo pametne in brezvezne stvari (delo). Ko se zavem, da mislim, da obstajajo pametne in brezvezne stvari (delo), se ustavim in diham. Zavedam se, da moje misli delijo delo na pomembno oz pametno in nepomembno oz brezvezno, čeprav tega v resnici ni, obstaja samo delo, ki bi bilo ga dobro narediti prej in delo, ki lahko počaka na kasneje. Zavezujem se, da ne delim dela na pomembna in nepomembna ampak po tem, kako hitro jih moram končati, da lahko pričnem z drugim delom.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razporejati čas tako, da mi ne uspe narediti vsega v zastavljenem času. Ko se zavem, da razporejam čas tako, da mi ne uspe vsega v zatavljenem času, se ustavim in diham. Zavedam se, da čas ne obstaja oziroma imamo časa na pretek, vendar sama trenutno mislim na čas, katerega merimo z urami in mora biti ob določeni uri na določen dan narejena določena stvar. Zavezujem se, da razporedim delo tako, da naredim vse do predvidenega roka.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne narediti vsega dela, ker ga nisem opazila, ker sem dala prednost klepetu in računalniku. Ko se zavem, da ne naredim vsega dela, ker ga ne opazim, ker dam prednost klepetu in računalniku, se ustavim in diham. Zavedam se, da delo mora biti opravljeno in prej ko ga opravim bolje je, saj se lahko potem posvetim računalniku in kleptu preko njega. Zavezujem se, da pogledam na konce, kjer se skriva ponavadi delo, ter se spomnim vsako uro in dam na ogenj.

68. dan: Strah pred pajki

Večkrat sem razmišljala ali se bojim resnično kake živali. In do sedaj sem si govorila, da se ne bojim, se pa nelagodno počutim ob pajkih. Se mi je pa danes zgodilo, da ko sem odprla vrata v nek prostor, da mi je na rokav od bunde padel velik pajk in sem močno reagirala, saj sem začela paničarit in otresat z rokavom, da je padel pajk na tla. Nisem ga ubila, vendar ko je bilo najhujšega konec, sem se morala umirit z dihanjem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila lagati sebi, da se ne bojim pajkov. Ko se zavem, da sem si lagala, da se ne bojim pajkov, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem bila premalo pozorna na svoja občutja in dejanja in reakcije ko sem bila v bližini pajkov, ter kako sem mahala in vreščala, samo da so šli pajki iz mene. Zavezujem se, da sem bom bolj podrobno opazovala.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati pajkov, čeprav niso nevarni. Ko se zavem, da se bojim pajkov, čeprav niso nevarni, se ustavim in diham. Zavedam se, da moj strah pred pajki izvira iz mene. Zavezujem se, da se ne bojim pajkov.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila bati pajkov, ker mi je pogled nanje neprijeten. Ko se zavem, da se bojim pajkov, ker mi je pogled nanje neprijeten, se ustavim in diham. Zavedam se, da vsa bitja morajo obstajati, tudi takšna, ki niso najbolj simpatične oblike in vsa bitja so enakovredna. Zavezujem se, da se jih ne bojim več, ker mi niso vizualno simpatični.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati pajkov, ker mi niso vizualno simpatični. Ko se zavem, da se bojim pajkov, ker mi niso vizualno simpatični, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to, da mi niso vizualno simpatični samo moje prepričanje v glavi. Zavezujem se, da so pajki samo bitja, ki naseljujejo ta planet skupaj z nami.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila zagnati paniko, ko pajek pade na rokav od bunde. Ko se zavem, da delam paniko, ko pajek pade na rokav od bunde, se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem, ko postanem panična, ne rešim nobene situacije. Zavezujem se, da sem mirna, ko pajek morebiti pade ali zleze name.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila počutiti slabo, ko je pajek na bundi. Ko se zavem, da se počutim slavo, ko je pajek na bundi, se ustavim in diham. Zavedam se, da me ne bo pojedel pa tudi zastrupil me ne bo če bo na rokavu, saj pajki na naših področjih niso nevarni. Zavezujem se, da če imam na sebi pajka, imam pač na sebi pajka.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila panično spraviti pajka dol iz mene. Ko se zavem, da panično spravljam pajka dol iz mene, se ustavim in diham. Zavedam se, da ni nič narobe, če je pajek na meni in leze po meni, ter ni mi potrebno paničarit, če pade ali zleze slučajno name. Zavezujem se, da sem za pajek samo objekt po katerem se giblje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila opisovati pajka, da je velik. Ko se zavem, da opisujem pajka, da je velik, se ustavim in diham. Zavedam se, da zaradi tega, ker do pajka gojim občutke, pretiravam v velikosti. Ko sem opisovala pajka drugim, sem poizkusila ga opisati z velikostjo, da je bil približno centimeter velik in črn, čeprav o barvi nisem prepričana. Zavezujem se, da ne pretiravam in ne uporabljam polarnih izrazov za opisovanje živali, ampak uporabljam realne izraze.

67. dan: Ko se ti utrga

Oziroma ko vsak dan doživiš en čisto simpl in preprost mindfuck, no, no, moram zaradi vas malo lepše se izrazit, ko um hoče prevzeti vajeti in ne veš kaj bi rad. No takrat se zgodi, da spet moje misli zaidejo na stara pota, ko mi v glavi odmeva star napev: "Hočem umret". In trenutno se mi to dogaja. Ne vam ali sem preveč spočita ali preveč utrujena, ampak meni se dogaja na polno. Ne skrbite, ne iščem pozornosti, ampak moram to praviti iz sebe, sama. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila da um prevzame vajeti nad telesom. Ko se zavem, da um prevzame vajeti nad telesom, se ustavim in diham. Zavedam se, da se to dogaja, ker nisem pozorna na dihanje in me še velikokrat premami um. Zavezujem se, da bom več dihala in se posvečala svojemu telesu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se basati z bomboni ravno ko je bilo najhuje in sem s tem tlačila svoje občutke. Ko se zavem, da se bašem z bomboni ravno ko je najhuje in s tem tlačim svoje občutke, se ustavim in diham. Zavedam se, da bomboni ne bodo izboljšali situacije, ampak jo samo poslabšali. Zavezujem se, da zmanjšam količino bombonov in drugih sladkarij na minimum.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila jesti tako pozno, saj me je odklop utrudil in zlakotil. Ko se zavem, da jem tako pozno, saj me je odklop utrudil in zlakotil, se ustavim in diham. Zavedam se, da pozne večerje niso dobre zame in moje zdravje, namesto tega bi bilo bolje, da pijem vodo. Zavezujem se, da večerjam prej, ne pa tik pred spanjem, čeprav hodim pozno spat.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da sem se privedla do odklopa z nekaj malenkostimi, ki so pripomogle k temu. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se utruditi toliko, da ne nadziram več svojega telesa, vendar um ni utrujen in dela po svoje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti v umu in ga spodbujati, da prične z delovanjem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila jeziti se na ljudi okoli mene, kateri so me spravili v slabo voljo in so drugačnega mišljenja kot jaz.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se cel dan basati z bomboni, ki spodbujajo um.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila s temi malenkostimi pripeljati sebe do odklopa, ki sem ga tokrat na srečo hitro umirila. Ko se zavem, da z malenkostimi pripeljem sebe do odklopa, ki sem ga tokrat na srečo hitro umirila, se ustavim in diham. Zavedam se, da če bi bila bolj pozorna preko dneva na te in podobne malenkosti ne bi prišlo do tega in bi energijo, ki se je porabila v tem odklopu lahko porabila za kaj drugega. Zavezujem se, da bom bolj pozorna nase in na to kaj počnem preko dneva.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila sredi odklopa zaradi nemoči uporabiti izraz "Hočem umret", čeprav tega ne želela in nimam potrebe po tem. Ko se zavem, da sem sredi odklopa zaradi nemoči uporabila izraz "Hočem umret", čeprav tega ne želela in nimam potrebe po tem, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem nemočna samo kadar in če želim biti nemočna. Zavezujem se, da sem močna in ne mislim več na smrt in ne govorim več o smrti.

66. dan: Beseda zanimivo sproži plaz vprašanj

V družbi par ljudi smo se pogovarjali o živalih in eden izmed njih me vpraša katera žival mi je najbolj všeč. Odgovorim da labod, v tistem pa od neke druge osebe slišim, da tista oseba čisto potiho reče zanimivo. Potem sem to osebo pričela spaševati kaj ta beseda zanimivo pomeni, zakaj jo je izgovorila, kaj je hotela z njo povedati in tako dalje vendar ta oseba ni imela nič pametnega za povedati, zato sem silila še bolj vanjo in hotela zvedeti zakaj, saj se mi je zdelo, da nekaj skiva pred mano. Prav tako je ta oseba našla tudi neke izgovore, kateri so se mi zdeli otročji. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila sklepati, da beseda zanimivo pomeni še več kot samo zanimivo. Ko se zavem, da sklepam, da beseda zanimivo pomeni še več kot samo zanimivo, se ustavim in diham. Zavedam se, da je mogoče oziroma verjetno resnično videl samo zanimivost v tem, kar sem mu povedala in nič drugega. Zavezujem se, da če nekdo pove nekaj, ter če na vprašanje zakaj je to rekel ne da pravega odgovora, da ne silim več vanj, saj je bilo to kar je rekel to kar je mislil povedati.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila siliti v osebo, ker mi ni odgovorila na vprašanje tako, kot sem si sama zadala, da mi bo odgovorila, oziroma mi povedala nekaj konkretnega. Ko se zavem, da silim v osebo, ker mi ni odgovorila na vprašanje tako, kot sem si sama zadala, da mi bo odgovorila, oziroma mi povedala nekaj konkretnega, se ustavim in diham. Zavedam se, da če ne more mi povedati nič konkretnega, da ne išče izgovorov ker bi nekaj skrivala pred mano, saj kolikor sem spoznala to osebo tega ne počne, saj je zelo odprta in pove kar misli. Zavezujem se, da v to osebo ne silim več, saj če bo kaj mi hotela povedati, mi bo sama od sebe brez siljenja vanjo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati, da molk in izmikanje pomeni laž. Ko se zavem, da spredvidevam, da molk in izmikanje pomeni laž, se ustavim in diham. Zavedam se, da niso vsi taki kot jaz, ko se izmikam ali molčim, ko nočem nekaj povedati, kar se bojim povedati in raje skrivam pred drugimi. Zavezujem se, da ne bom silila v človeka, ki molči ali se izmika, saj samo on ve zakaj to počne.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila molčati ali izmikati se določeni temi, katere nisem hotela deliti z drugimi, ker me je bilo ali strah ali sram tega. Ko se zavem, da sem molčala ali se izmikala določeni temi, katere nisem hotela deliti z drugimi, ker me je bilo ali strah ali sram tega, se ustavim in diham. Zavedam se, da z molkom in izmikanjem še bolj prisiliš ljudi, da drezajo vate in te sprašujejo po razlogih za tako obnašanje. Zavezujem se, da če imam problem, ne začnem niti govoriti o njemu, ker tako mi ne bo potrebe po skrivanju informacij, katere si ne želim deliti z drugimi.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da beseda zanimivo v sebi skriva še kakšen drug, globlji pomen, katerega sem želela odkriti. Ko se zavem, da mislim, da beseda zanimivo v sebi skriva še kakšen drug, globlji pomen, katerega sem želela odkriti, se ustavim in diham. Zavedam se, da razmišljam kot ženska, ki išče v vsaki besedi globlji pomen, besedo pa je izgovoril moški, ki pa razmišlja drugače kot ženska. Zavezujem se, da ko govorim z moškim upoštevam, da razmišlja in govori drugače kot ženske.

65. dan: Boriti se za

Opažam, da veliko ljudi je negativno nastrojenih do ljudi, ki naredijo nakaj narobe. Sama tudi vidim njihove napake, vendar jih ne grajam, ker bi bila v tem primeru ista kot oni. Če se boriš proti nasilju še ne pomeni, da si miroljuben. Večkrat sem že napisala, da sem proti boju priti vojni, ampak sem za mir. Vendar še vedno ne vidim vseh tistih malih stvari, ki bi jih morala videti, ter ne delujem tako, da bi moje delovanje spremenilo svet na bolje. Res je, da se trudim, vendar to je malo premalo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne videti vseh tegob na tem svetu. Ko se zavem, da ne vidim vseh tegob na tem svetu, se ustavim in diham. zavedam se, da ni mogoče videti vseh tegob tega sveta, saj jih je veliko skritih pred očmi javnosti, vendar bi bilo dobro narediti vsaj nekaj za tiste katere vidim. Zavezujem se, da po svetu hodim z odprti očmi in vidim ter preprečujem tegobe, katere zmorem preprečiti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da sama ne zmorem spreminjati sveta in da se svet zaradi mene ne bo spremenil, tudi če pomagam ljudem, saj če pomagam enemu človeku jih je še toliko drugih, ki so potrebni pomoči. Ko se zavem, da verjamem, da sama ne zmorem spreminjati sveta in da se svet zaradi mene ne bo spremenil, tudi če pomagam ljudem, saj če pomagam enemu človeku jih je  še toliko drugih, potrebnih pomoči, se ustavim in diham. Zavedam se, da če spremenim sebe in s spremenjenim mišljenjem in dejanji kažem drugim, da so spremembe možne in mogoče se najde kdo, ki bo posnemal in tudi on pričel s spreminjanjem sebe in s tem sveta in pogleda na svet.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila sklepati na podlagi besedil na spletu o mišljenju drugih, to je, da so negativno nastrojeni, čeprav se pogosto vidi to negativno nastrojenost, vendar to ni moj problem, ampak njihov. Ko se zavem, da sklepam na podlagi besedil na spletu o mišljenju drugih, to je, da so negativno nastrojeni, čeprav se pogosto vidi to negativno nastrojenost, vendar to ni moj problem, ampak njihov, se ustavim in diham. Zavedam se, da na njihovo negativno nastrojenost ne morem vplivati in tudi najbolje je, da nimam nobenih čustev glede tega, saj njihova negativna nastrojenost samo njihova in nimam nobenega vpliva nanjo, ker vsak se mora sam to predelati pri sebi, lahko jim samo svetujem kako, ne morem pa jim to vsiljevati. Zavezujem se, da nimam čustvenih reakcij na čustvene reakcije drugih.